Obdavčitev za nazaj: primer Vodafone in sodba haaškega sodišča
Sodišče je tudi prosilo Indijo, naj ne uveljavlja več davčne zahteve proti skupini Vodafone.

Stalno arbitražno sodišče v Haagu je v petek s soglasno odločitvijo odločilo, da je indijska retroaktivna zahteva v višini 22.100 milijonov Rs kot kapitalske dobičke in davčni odtegljaj, naložena britanskemu telekomunikacijskemu podjetju za posel iz leta 2007, v nasprotju z jamstvom poštenega in pravičnega zdravljenje. Sodišče je vprašalo tudi Indijo da ne sledi davčni zahtevi več proti skupini Vodafone.
Kaj je primer?
Maja 2007 je Vodafone kupil 67-odstotni delež Hutchison Whampoa za 11 milijard dolarjev. To je vključevalo poslovanje mobilne telefonije in druga sredstva Hutchisona v Indiji. Septembra istega leta je indijska vlada prvič od Vodafona zahtevala 7.990 milijonov Rs kapitalskih dobičkov in davčnega odtegljaja, češ da bi moralo podjetje odbiti davek pri viru, preden bi izvedlo plačilo Hutchisonu.
Vodafone je izpodbijal obvestilo o zahtevi na višjem sodišču v Bombayu, ki je razsodilo v korist oddelka za dohodnino. Nato je Vodafone izpodbijal sodbo višjega sodišča na vrhovnem sodišču, ki je leta 2012 odločilo, da je bila razlaga Vodafonovega zakona o dohodnini iz leta 1961 pravilna in da ji za nakup deleža ni bilo treba plačati davkov.
Istega leta je takratni finančni minister, pokojni Pranab Mukherjee, zaobšel sodbo vrhovnega sodišča s predlogom spremembe zakona o financah, s čimer je oddelku za dohodnino dal pooblastilo za retroaktivno obdavčitev tovrstnih poslov. Zakon je istega leta sprejel parlament in odgovornost za plačilo davkov je padla na Vodafone. Primer je do takrat postal razvpit kot „primer obdavčitve za nazaj“.
Odpad zaradi politikeRazsodba v prid Vodafonu nakazuje nazadovanje retrospektivne davčne politike države. Prav tako vzbuja možnost, da bi se o drugih zadevah v okviru arbitraže odločalo podobno.

Kaj je retrospektivna obdavčitev?
Kot pove že ime, retrospektivna obdavčitev državi omogoča, da sprejme pravilo o obdavčitvi določenih izdelkov, artiklov ali storitev in poslov ter zaračuna podjetjem od časa za datumom, ko je bil zakon sprejet.
Države uporabljajo to pot za odpravo kakršnih koli nepravilnosti v svojih davčnih politikah, ki so v preteklosti podjetjem omogočale, da izkoristijo takšne vrzeli. Medtem ko vlade pogosto uporabljajo retrospektivno spremembo davčnih zakonov za pojasnitev obstoječih zakonov, to na koncu prizadene podjetja, ki so davčna pravila zavestno ali nevede razlagala drugače.
Poleg Indije so številne države, vključno z ZDA, Združenim kraljestvom, Nizozemsko, Kanado, Belgijo, Avstralijo in Italijo, za nazaj obdavčile podjetja, ki so izkoristila vrzeli v prejšnjem zakonu.
Preberite tudi | Vlada bo morda morala odšteti 85 milijonov Rs, če se ne bo pritožila
Kaj se je zgodilo po tem, ko je Indija sprejela retrospektivni zakon o obdavčitvi?
Ko je parlament leta 2012 sprejel spremembo zakona o financah, je breme za plačilo davkov spet prevzel Vodafone. Spremembo so kritizirali vlagatelji po vsem svetu, ki pravijo, da je sprememba zakonodaje sprevržena.
Retrospektivna sprememba, ki je razveljavila odločitev najvišjega sodišča v deželi, je bila slabo sestavljena v svojih širokih splošnostih in je vsebovala perverzni občutek maščevalnosti, je dejal Nigam Nuggehalli, dekan pravne fakultete na univerzi BML Munjal.
Po mednarodnih kritikah je Indija poskušala zadevo rešiti sporazumno z Vodafonom, a ji to ni uspelo. Potem ko je nova vlada NDA prišla na oblast, je dejala, da ne bo ustvarila novih davčnih obveznosti za podjetja, ki uporabljajo retrospektivno davčno pot.
Do leta 2014 so vsi poskusi telekomunikacijskega in finančnega ministrstva, da bi to vprašanje rešili, propadli. Vodafone Group se je nato skliceval na klavzulo 9 dvostranske pogodbe o naložbah (BIT), podpisane med Indijo in Nizozemsko leta 1995.
Preberite tudi | Pojasnjene ideje: Kaj lahko vlada stori za oživitev indijske telekomunikacijske industrije?

Kaj je dvostranska pogodba o naložbah?
Indija in Nizozemska sta 6. novembra 1995 podpisali BIT za spodbujanje in zaščito naložb podjetij vsake države v jurisdikciji druge.
Med različnimi sporazumi je bilo v pogodbi takrat navedeno, da si bosta obe državi prizadevali spodbujati in spodbujati ugodne pogoje za vlagatelje druge države. Dve državi bi v okviru BIT zagotovili, da bo podjetjem, ki so prisotni v jurisdikcijah vsake druge, vedno zagotovljena poštena in pravična obravnava ter da bosta uživali popolno zaščito in varnost na ozemlju druge države.
Medtem ko je bila pogodba med Indijo in Nizozemsko, se je Vodafone skliceval nanjo, saj je njena nizozemska enota Vodafone International Holdings BV kupila indijsko poslovanje Hutchinson Telecommunicaton International Ltd. S tem je bila transakcija med nizozemskim in indijskim podjetjem.
BIT med Indijo in Nizozemsko je potekel 22. septembra 2016.
Ekspresno razloženoje zdaj vklopljenoTelegram. Kliknite tukaj, da se pridružiš našemu kanalu (@ieexplained) in bodite na tekočem z najnovejšimi
Kaj je reklo Stalno arbitražno sodišče v Haagu?
Eden glavnih dejavnikov, da je arbitražno sodišče odločilo v prid Vodafonu, je bila kršitev BIT in Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL).
Leta 2014, ko je Vodafone Group sprožila arbitražo proti Indiji na arbitražnem sodišču, je to storila v skladu s členom 9 BIT med Indijo in Nizozemsko.
9. člen BIT pravi, da se vsak spor med vlagateljem ene pogodbene stranke in drugo pogodbenico v zvezi z naložbo na ozemlju druge pogodbene stranke, kolikor je mogoče, rešuje sporazumno s pogajanji.
Drugi je bil 3. člen arbitražnega pravilnika UNCITRAL, ki med drugim pravi, da konstituiranja arbitražnega sodišča ne sme ovirati noben spor glede zadostnosti obvestila o arbitraži, ki ga bo dokončno rešil arbitražno sodišče.
V svoji sodbi je arbitražno sodišče tudi dejalo, da mora zdaj, odkar je bilo ugotovljeno, da je Indija kršila pogoje sporazuma, ustaviti prizadevanja za izterjavo omenjenih davkov od Vodafona.
Delite S Prijatelji: