Pojasnjeno: časovnica vojne ZDA v Afganistanu

Ko se Združene države pripravljajo na konec svoje najdaljše vojne, je tukaj časovnica vojne ZDA v Afganistanu.

Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo napovedal, da bo umik vseh preostalih bojnih enot iz Afganistana do 11. septembra in s tem končali najdaljšo vojno v ameriški zgodovini. Odstranitev okoli 3000 ameriških vojakov sovpada z 20. obletnico terorističnih napadov 11. septembra, ki so sprožili prvo ameriško invazijo na Afganistan.

Čas je, da se konča najdaljša ameriška vojna. Čas je, da se ameriške enote vrnejo domov, je dejal Biden v televizijskem nagovoru. Zdaj sem četrti ameriški predsednik, ki predseduje prisotnosti ameriških vojakov v Afganistanu. Dva republikanca. Dva demokrata. Te odgovornosti ne bom preložil na petega.

V zadnjih dveh desetletjih je ameriška vojska izgubila več kot 2300 vojakov, več deset tisoč je bilo ranjenih, nešteto afganistanskih življenj je bilo izgubljenih in po ocenah je bilo porabljenih 2 bilijona dolarjev davkoplačevalskega denarja, poroča CNN.

Ko se ZDA pripravljajo na konec svoje najdaljše vojne, je tukaj časovnica vojne ZDA v Afganistanu

11. september 2001: Operativci Al Kaide so ugrabili štiri komercialna letala in jih strmoglavili v Svetovni trgovinski center v New Yorku in Pentagon v Washingtonu. Četrto letalo je strmoglavilo na polju v Pensilvaniji. Ubitih je bilo skoraj 3000 ljudi. Kmalu zatem je bil Osama bin Laden, vodja islamistične teroristične skupine, identificiran kot mož za napadom.

18. september 2001: Talibani, regionalna islamska politična in vojaška sila, ki vodi Afganistan, so ščitili Bin Ladna in ga zavrnili izročiti ZDA. V odgovor je takratni ameriški predsednik George W Bush podpisal zakon Pooblastilo za uporabo vojaške sile (AUMF). V skladu s tem zakonom bi lahko država uporabila silo proti narodom, organizacijam ali osebam, ki stojijo za napadom 11. septembra, in sicer Al-Kaidi in talibanom. V preteklih letih je bil AUMF uporabljen kot pravni razlog za odločitev ZDA, da napadejo Afganistan in uporabijo silo proti Al Kaidi in njenim sodelavcem, tako na bojišču kot zunaj njega.

7. oktober 2001: Ameriške in britanske sile skupaj izvajajo napade na Afganistan, ki ga nadzorujejo talibani. To je bila uvodna salva v vojni proti terorizmu, ki jo predlagajo ZDA. Misija, ki so jo poimenovali 'Operacija Trajna svoboda', se je začela z vrsto zračnih napadov, ki so uspeli omehčati obrambo talibanov. Po tem so številne ameriške posebne sile, severno zavezništvo in etnične paštunske protitalibanske sile nudile podporo na terenu.

november 2001: Talibanske sile so se začele razpadati in se umikati iz več svojih utrdb po vsej državi, vključno s Kabulom. Kasneje istega meseca je VS ZN pozval k oblikovanju prehodne uprave in povabil države članice, naj pošljejo mirovne sile za ohranjanje stabilnosti. Več borcev Al Kaide se je skrivalo v regiji Tora Bora v Afganistanu, kjer so se nenehno prepirali s protitalibanskimi afganistanskimi silami, ki so jih podpirale ZDA.

december 2001: All-Qaeda je sprožila premirje, za katerega mnogi zdaj verjamejo, da je bilo zgolj prikrivanje, da bi Bin Ladnu in številnim drugim voditeljem Al Kaide pomagali pobegniti v Pakistan. Ko je bil zajet jamski kompleks Tora Bora, v katerem je prej živela Al Kaida, ni bilo nobenega znaka Bin Ladna.

V začetku decembra so ZN povabili številne pomembne afganistanske frakcije na konferenco v Nemčijo, kjer je bil podpisan Bonski sporazum. Sporazum je predvideval mednarodne mirovne sile za ohranjanje varnosti in miru v Kabulu.

9. decembra so talibani predali Kandahar in talibanski vodja Mula Omar je pobegnil iz mesta. Šteje se, da je bil to konec talibanskega režima v državi. Toda več voditeljev Al Kaide se je še vedno skrivalo v gorah. Do 21. decembra je prisegla začasna afganistanska vlada.

Razloženo| Po izstopu ZDA iz Afganistana

2. marec 2002: Koalicijske sile pod vodstvom ZDA so se soočile z okoli 800 borci Al Kaide in talibanov v dolini Šar-i Kot blizu pakistanske meje v enem najbolj brutalnih spopadov v zgodovini ameriško-afganistanske vojne. To je bilo tudi približno v času, ko so ZDA začele preusmerjati nekaj svojih vojaških in obveščevalnih virov iz Afganistana v Irak, v katerem je država videla vse večjo grožnjo v svoji vojni proti terorizmu.

april 2002: Predsednik Bush je v govoru na vojaškem inštitutu Virginije napovedal Marshallov načrt za Afganistan. Vendar razvojna prizadevanja v državi niso prejela ustreznih sredstev, saj so ZDA že usmerile pozornost na razmere v Iraku.

1. maj 2003: Takratni ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je napovedal konec velikih spopadov v Afganistanu. Istega dne je predsednik Bush podal podobno napoved o bojnih operacijah v Iraku. Takrat je bilo v Afganistanu okoli 8000 ameriških vojakov.

9. oktober 2004: V državi so bile prve demokratične volitve po padcu talibanov in približno 80 odstotkov volilnega prebivalstva Afganistana je glasovalo za Hamida Karzaija, ki je bil pred volitvami začasni vodja. Kmalu zatem so bile izvedene parlamentarne volitve, na katerih je bilo več kandidatk izvoljenih na mesta, ki so bila posebej rezervirana zanje, da bi zagotovili raznolikost spolov.

29. oktober 2004: Osama Bin Laden je nekaj dni po predsedniških volitvah objavil posneto sporočilo, v katerem se je posmehoval Bushevi administraciji in prevzel odgovornost za napade 11. septembra.

2005: Leto 2005 je zaznamoval postopni ponovni vzpon talibanov z naraščanjem nasilja po vsej državi. Toda tokrat so spremenili svojo taktiko – medtem ko so se nekoč vključevali v odprt boj z silami ZDA in Nata, so se zdaj zatekali k samomorilskim bombnim napadom in uporabili improvizirane eksplozivne naprave (IED), kar je povzročilo veliko žrtev.

Vrnitev talibanov je sovpadala tudi z naraščajočim protiameriškim in protizahodnim čustvom med Afganistanci, ki so se spopadali z nenadnim porastom nasilja, skupaj s široko razširjeno korupcijo v njihovi vladi in poročili o zlorabah zapornikov v zaporih v ZDA.

2006: V Natu so se začele pojavljati razpoke, ko so se nekatere države članice pogovarjale o obveznostih vojakov v Afganistanu. Na konferenci v Rigi tistega leta je generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Scheffer dejal, da bi morale Natove sile v letu 2008 postopoma predati odgovornost afganistanskim varnostnim silam. Države je pozval, naj medtem pošljejo več vojakov z manj nacionalnimi omejitvami.

2007: Mullah Obaidullah Akhund, eden od najvišjih voditeljev talibanov, je bil ujet v Pakistanu. Mesece pozneje so ameriške sile ubile najvišjega vojaškega poveljnika talibanov Mulo Dadulaha.

2009: Takratni ameriški predsednik Barack Obama je napovedal, da bo povečal vojaško prisotnost v Afganistanu na 68.000 vojakov, s čimer je izpolnil eno svojih ključnih obljub v kampanji, da bo vojaški fokus preusmeril iz Iraka v Afganistan.

Med aprilsko dvodnevno konferenco Nata so države članice obljubile, da bodo poslale dodatnih 5000 vojakov za pomoč pri usposabljanju afganistanskih varnostnih sil in zagotavljanju varnosti med avgustovskimi predsedniškimi volitvami.

Novembra je Hamid Karzai po volitvah, ki so jih zaznamovali obtožbe o goljufijah, prisegel kot predsednik še za en mandat.

2010: Število ameriških vojnih smrtnih žrtev je v začetku leta 2010 preseglo mejo 1000. Približno v tem času je bil general Stanley McChrystal, ki je bil takrat poveljnik Nato-ameriških sil v Afganistanu, razrešen s položaja po objavi kontroverznega članka v časopisu Rolling Stone, v katerem so on in člani njegovega osebja kritizirali več najvišjih uradnikov Obamove administracije. Zamenjal ga je general David Petraeus, vodja osrednjega poveljstva vojske.

Novembra so članice Nata podpisale izjavo, v kateri so navedle, da bodo odgovornost za ohranjanje miru in varnosti v Afganistanu do konca leta 2014 predale afganistanskim varnostnim silam.

2011: 1. maja 2011 so Bin Ladna ubile ameriške sile v Abbottabadu v Pakistanu, kjer se je skrival z nekaterimi družinskimi člani. Še isti dan je bil pokopan v Severnem Arabskem morju.

Do junija je Obama napovedal svoje načrte za umik 30.000 vojakov do leta 2012. Takrat se je Obama soočal z močnim pritiskom ameriške javnosti, ki je bila po anketah večinoma proti vojni v Afganistanu.

Septembra je bil v samomorilskem napadu umorjen nekdanji afganistanski predsednik Burhanuddin Rabbani, osrednja osebnost spravnih pogajanj.

2012: Napetosti so začele naraščati med ameriško in afganistansko vlado, potem ko se je na družbenih omrežjih pojavil videoposnetek, ki prikazuje marince, ki urinirajo po mrtvih Afganistancih. V nekaj tednih so izbruhnili protesti, potem ko so poročila nakazovala, da so ameriški vojaki zažgali kopije Korana v vojaški bazi.

Marca je ameriški vojak domnevno vlomil v več domov v bližini Panjwaija in ustrelil 17 afganistanskih vaščanov, od katerih je bila večina otrok in žensk. Nekaj ​​dni pozneje so talibani prekinili pogovore z ZDA in afganistansko vlado.

2013: Nato je nadzor nad varnostjo predal afganistanskim silam. Namesto tega se je koalicija osredotočila na vojaško usposabljanje in boj proti terorizmu v regiji. Medtem so talibani in ameriški uradniki nadaljevali pogovore v Dohi v Katarju.

2014: Predsednik Obama je razkril svoj načrt za umik ameriških vojakov iz Afganistana do konca leta 2016.

Septembra je bil Ashraf Ghani po daljši zamudi po predsedniških volitvah izvoljen za predsednika. Podpisal je dvostranski varnostni sporazum, ki ga je Karzaj pred koncem svojega predsedovanja zavrnil podpisati, ki je dovoljeval približno 13.000 tujim vojakom ostati v državi.

28. decembra sta ZDA in Nato uradno končala svojo bojno misijo v Afganistanu.

2017: ZDA so v vzhodnem Afganistanu odvrgle ogromno bombo GBU-43, imenovano mati vseh bomb, in ciljale na vrsto jam, ki so jih zasedli skrajneži Islamske države. To je bilo prvič, da je država v spopadu uporabila bombo te velikosti. Bomba je zadela kompleks predorov v okrožju Achin v provinci Nangarhar, blizu meje med Afganistanom in Pakistanom.

Avgusta je nekdanji predsednik Donald Trump v televizijskem govoru vojakom v vojaški bazi Fort Myer v Virginiji predstavil novo strategijo za rešitev konflikta v Afganistanu. Moj prvotni nagon je bil, da se umaknem, in zgodovinsko gledano rad sledim svojim instinktom, je dejal Trump. Toda vse življenje sem slišal, da so odločitve precej drugačne, ko sediš za mizo v Ovalni pisarni.

Indijo je povabil, naj odigra večjo vlogo pri ponovni vzpostavitvi miru v Afganistanu, medtem ko je Pakistan obsodil zaradi skrivanja talibanskih sil.

2019: ZDA pospešujejo mirovna pogajanja s talibani v Dohi. Talibanski uradniki so obljubili, da bodo blokirali mednarodne teroristične skupine iz Afganistana v zameno, da bodo ZDA umaknile svoje enote.

Septembra je Trump nenadoma prekinil mirovna pogajanja le teden dni po tem, ko je ameriški veleposlanik v Afganistanu Zalmay Khalilzad sporočil, da je s talibanskimi voditelji posredoval načelni sporazum. Trump je trdil, da je bila njegova odločitev posledica nedavnega umora ameriškega vojaka s strani talibanskih borcev.

glasilo| Kliknite, da dobite najboljše razlage dneva v mapi »Prejeto«.

2020: ZDA in talibani so podpisali sporazum, ki je utrl pot za znatno umik tujih vojakov iz Afganistana. Toda brez prekinitve ognja so talibanski borci v naslednjih dneh izvedli vrsto napadov na afganistanske varnostne sile. V odgovor so ZDA izvedle zračni napad na talibanske sile, ki so bile nameščene v provinci Helmand.

Novembra je ameriški obrambni minister Christopher C Miller napovedal načrte za prepolovitev vojakov na 2500 do januarja. Po sporazumu med ZDA in talibani je bilo na tisoče vojakov že umaknjenih.

2021: Predsednik Joe Biden je napovedal, da ZDA ne bodo izpolnile roka za umik vojakov 1. maja, določenega v sporazumu med ZDA in talibani. Namesto tega se bodo enote popolnoma umaknile do 11. septembra 2021, je dejal.

Delite S Prijatelji: