Protivladni protesti na Tajskem: vprašanja in kaj je tokrat drugače
Protesti na Tajskem: Obstajajo tri zahteve; razpustitev parlamenta in premierjev odstop, spremembe ustave in konec nadlegovanja kritikov.

Zadnjih nekaj mesecev je Tajska priča prodemokratične demonstracije z protestniki, ki zahtevajo reformo monarhije in odstop premierja Prayutha Chan-ocha. Sedanji val protestov je med največjimi v zadnjem času.
Kakšen politični sistem obstaja na Tajskem?
Tajska, ki je večinsko budistična država s približno 70 milijoni prebivalcev, se je leta 1932 spremenila iz absolutne monarhije v ustavno monarhijo. Po državnem udaru leta 1947 je Tajski večinoma vladala vojska. Od približno leta 2001 politiko države zaznamuje ločnica med podporniki in nasprotniki populističnega voditelja Thaksina Shinawatre, ki ga je leta 2006 vojska odstavila z mesta premierja in je od takrat v izgnanstvu.
V desetletjih se je vojska večkrat zalomila proti disidentom. 6. oktobra 1976 je bil na univerzi Thammasat v Bangkoku zatrti študentski protest, ko so varnostne sile ubile 46 protestnikov in aretirale skoraj 3000 ljudi. Leta 2010 je bilo več kot 2000 aretiranih in 90 ubitih v spopadih med varnostnimi silami in protivladnimi protestniki.
Sedanji vladar Maha Vajiralongkorn je postal kralj decembra 2016. Premier Chan-ocha je na oblast prišel z državnim udarom leta 2014, ko je oblast prevzel Shinawatrina sestra. Chan-ocha, ki ga je potrdil kralj, naj bi se med volitvami leta 2019 vmešaval v volilno zakonodajo, kar mu je omogočilo, da ostane na oblasti. Kliknite za spremljanje Express Explained na Telegramu
Kakšni so trenutni protesti?
Demonstracije so se začele konec lanskega leta po diskvalifikaciji opozicijskega politika Thanathorna Juangroongruangkita kot poslanca in prepovedi njegove stranke Prihodnost naprej. Omejitve zaradi pandemije so povzročile premor v protestih, ki so se nadaljevali sredi julija, ko je skupina Free Youth v Bangkoku vodila 2500 protestnikov.
Zahteve so tri: razpustitev parlamenta in premierjev odstop, sprememba ustave in prenehanje nadlegovanja kritikov. 3. avgusta je odvetnik za človekove pravice Arnon Nampa imel govor o reformi monarhije. Nampa in še en vodja gibanja Panupong Jadnok (znan tudi kot Mike Rayong) sta bila aretirana prejšnji teden.
Druge skupine so se pridružile protestom s širšimi zahtevami: širitev pravic LGBT in žensk, reforme v izobraževanju in vojski ter izboljšave v gospodarstvu. Na demonstraciji na univerzi Thammasat 10. avgusta je deklaracija naštela deset zahtev. Ti so vključevali, da kralj ni podprl nadaljnjih državnih udarov, ukinitev kraljevih uradov, zmanjšanje državnega proračuna, dodeljenega kralju, in amnestijo tistih, ki so bili preganjani zaradi kritiziranja monarhije.

V čem se te demonstracije razlikujejo od prejšnjih?
Tradicionalno je bila politična ločnica na Tajskem med rdečimi srajcami (populisti in podporniki Shinawatre) in rumenimi srajcami (lojalisti kraljeve družine). Tokrat protestniki ne uporabljajo teh tradicionalnih barvnih kod, ampak so se domislili lastne simbole izraziti svoje ideje in nestrinjanje. Sem spadajo pozdrav s tremi prsti proti državnemu udaru iz serije Igre lakote in kretnje, kot so prekrižane roke na prsih in roke, usmerjene nad glavo. Nekatere od teh potez so enake tistim, ki jih uporabljajo prodemokratični protestniki v Hongkongu.
S kritiziranjem monarhije, ki je po zakonu prepovedana, so protestniki odprli nova tla. Po 112. členu Kazenskega zakonika se kaznuje z zaporom od treh do petnajst let zapora, kdor obrekuje, žali ali grozi kralja, kraljice, navideznega dediča ali regenta.
Kako se je odzvala vlada?
Vlada je poskušala zatreti doslej mirne proteste. V petek so protestnike uporabili z vodnimi topovi. V četrtek so oblasti uvedle hude izredne razmere, prepovedale zbiranja petih ali več ljudi v Bangkoku in tudi objavljanje informacij, ki bi lahko ogrozile nacionalno varnost. Protestniki so doslej kljubovali prepovedi in nadaljujejo s protesti v prestolnici.
Prejšnji teden je vlada blokirala dostop do spletnega mesta change.org po spletni peticiji, ki poziva k razglasitvi kralja za persono non grata, poroča BBC. Vlada je aretirala tudi več voditeljev shodov in študentov ter nekaj protestnikov.
Delite S Prijatelji: