Preambula: Kaj piše in kaj pomeni za Indijo in njeno ustavo?
Ideale za preambulo indijske ustave je določila resolucija o ciljih Jawaharlala Nehruja, ki jo je sprejela ustanovna skupščina 22. januarja 1947.

V sredo je vlada v Maharaštri pod vodstvom Uddhava Thackerayja naročila podeželskim lokalnim organom, naj organizirajo skupno branje Preambula ustavo pred slovesnostjo dvigovanja zastave, ki se začne 26. januarja.
Dan prej je bilo za učence po vsej državi obvezno prebrati preambulo med jutranjo skupščino.
Odločitve so bile sprejete v času, ko so izbruhnili protesti proti The Zakon o državljanstvu (sprememba). in nacionalni register državljanov po vsej državi.
Kaj je preambula in kakšna je zgodovina preambule indijske ustave?
Preambula je uvodna izjava v dokumentu, ki pojasnjuje filozofijo in cilje dokumenta. V ustavi predstavlja namen njenih oblikovalcev, zgodovino njenega nastanka ter temeljne vrednote in načela naroda.
Ideale za preambulo indijske ustave je določila resolucija o ciljih Jawaharlala Nehruja, ki jo je sprejela ustanovna skupščina 22. januarja 1947.
Čeprav ni izvršljiva na sodišču, Preambula navaja cilje Ustave in deluje kot pomoč pri razlagi členov, ko se ugotovi, da je jezik dvoumen.
Preambula se glasi:
MI, LJUDJE INDIJE, ki smo se slovesno odločili, da Indijo konstituiramo v SUVERENO SOCIALISTIČNO SEKULARNO DEMOKRATIČNO REPUBLIKO in da vsem njenim državljanom zagotovimo:

PRAVICA, družbena, gospodarska in politična;
SVOBODA misli, izražanja, prepričanja, vere in čaščenja;
ENAKOST statusa in možnosti;
in promovirati med vsemi
BRATSTVO zagotavljanje dostojanstva posameznika ter enotnosti in integritete naroda;
V NAŠI USTAVNIŠKI SKUPŠČINI, dne 26. novembra 1949, S tem SPREJMETE, DOLOČITE IN SI DARITE TO USTAVO.
Kaj pomenijo ključne besede v preambuli?
Besede, Mi, ljudje Indije ... kažejo na končno suverenost ljudstva Indije. Suverenost pomeni neodvisen organ države, ki ni podvržen nadzoru nobene druge države ali zunanje sile.
Besedilo razglaša Indijo za republiko, kar kaže na vlado ljudi in za ljudi.
Kot cilj navaja socialno, gospodarsko in politično pravičnost.
Nehru je leta 1956 dejal, da se je v preteklosti o demokraciji govorilo predvsem kot o politični demokraciji, ki jo v grobem predstavlja vsaka oseba, ki ima glas. Toda glasovanje samo po sebi ne predstavlja veliko za človeka, ki je dol in zunaj, za človeka, recimo, ki je lačen in lačen. Politična demokracija sama po sebi ni dovolj, razen da jo je mogoče uporabiti za pridobivanje postopoma naraščajoče mere ekonomske demokracije, enakosti in širjenja dobrih življenjskih stvari na druge ter odprave velikih neenakosti.
Tudi svoboda, enakost in bratstvo so postali ideali.
Dr. B R Ambedkar je v svojem zaključnem govoru v ustanovni skupščini dejal: Politična demokracija ne more trajati, če v njeni osnovi ne leži socialna demokracija. Kaj pomeni demokracija? Pomeni način življenja, ki priznava svobodo, enakost in bratstvo, ki jih ni treba obravnavati kot ločene elemente v trojici. Sestavljajo zvezo trojice v smislu, da ločitev enega od drugega pomeni poraz samega namena demokracije. Svobode ni mogoče ločiti od enakosti, enakosti ni mogoče ločiti od svobode. Prav tako ni mogoče ločiti svobode in enakosti od bratstva.
42. amandma ustave, sprejet leta 1976, je nadomestil besede suverena demokratična republika v suverena socialistična posvetna demokratična republika. Prav tako je enotnost naroda spremenila v enotnost in celovitost naroda.
Kaj pravijo preambule drugih svetovnih ustav?
ZDRUŽENE DRŽAVE (prevzeto 1787)
Ljudje Združenih držav, da bi oblikovali popolnejšo unijo, vzpostavili pravičnost, zagotovili domači mir, poskrbeli za skupno obrambo, spodbujali splošno blaginjo in zagotovili blagoslove svobode sebi in svojim potomcem, posvečamo in vzpostaviti to ustavo za Združene države Amerike.
IRSKA (1937)
V imenu Najsvetejše Trojice, od katere je vsa oblast in ji je treba kot naš končni cilj sklicevati vsa dejanja ljudi in držav,
Mi, prebivalci Éire,
Ponižno priznavamo vse svoje obveznosti do našega božanskega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je naše očete podpiral skozi stoletja preizkušenj,
S hvaležnostjo se spominjajo njihove junaške in nenehne borbe za ponovno pridobitev upravičene neodvisnosti našega naroda,
In si prizadevajo za spodbujanje skupnega dobrega ob ustreznem spoštovanju preudarnosti, pravičnosti in dobrodelnosti, da se zagotovi dostojanstvo in svoboda posameznika, doseže pravi družbeni red, ponovno vzpostavi enotnost naše države in vzpostavi soglasje z drugimi narodi,
S tem sprejmemo, uveljavimo in si damo to ustavo.
JAPONSKA (1947)
Mi, Japonci, ki smo delovali prek naših pravilno izvoljenih predstavnikov v nacionalnem zboru, smo se odločili, da bomo sebi in svojim zanamcem zagotovili sadove miroljubnega sodelovanja z vsemi narodi in blagoslove svobode po vsej tej deželi, in odločili, da nikoli več ne bomo nas obiščejo vojne grozote z delovanjem vlade, razglašamo, da je suverena moč pri ljudeh, in trdno uveljavimo to ustavo. Vlada je sveto zaupanje ljudstva, za katerega oblast izhaja ljudstvo, katerega pooblastila izvajajo predstavniki ljudstva in katerega koristi uživajo ljudje. To je univerzalno načelo človeštva, na katerem temelji ta ustava. Zavračamo in prekličemo vse ustave, zakone, odloke in reskripte, ki so v nasprotju s tem.
Mi, Japonci, si želimo miru za vse čase in se globoko zavedamo visokih idealov, ki nadzorujejo medčloveške odnose, in smo se odločili ohraniti svojo varnost in obstoj, zaupamo v pravičnost in vero miroljubnih ljudstev sveta. Želimo si zavzeti častno mesto v mednarodni družbi, ki si prizadeva za ohranitev miru in za izgon tiranije in suženjstva, zatiranja in nestrpnosti za vse čase z zemlje. Zavedamo se, da imajo vsi ljudje na svetu pravico živeti v miru, brez strahu in pomanjkanja.

Verjamemo, da noben narod ni odgovoren sam sebi, ampak da so zakoni politične morale univerzalni; in da je pokornost takšnim zakonom dolžna vse narode, ki bi ohranili svojo suverenost in upravičili svoj suveren odnos z drugimi narodi.
Mi, Japonci, obljubljamo svojo nacionalno čast, da z vsemi našimi sredstvi uresničimo te visoke ideale in namene.
NEMČIJA (1949)
Zavedajoč se svoje odgovornosti pred Bogom in ljudmi,
Navdihnjeni z odločenostjo spodbujati svetovni mir kot enakopraven partner v združeni Evropi, je nemški narod pri izvajanju svoje konstitutivne oblasti sprejel ta temeljni zakon.
Nemci v deželah Baden-Württemberg, Bavarska, Berlin, Brandenburg, Bremen, Hamburg, Hesse, Spodnja Saška, Mecklenburg-Zahodna Pomeranija, Severno Porenje-Vestfalija, Porenje-Pfalško, Posarje, Saška, Saška-Anhalt-Holstein in Schles Turingija je dosegla enotnost in svobodo Nemčije v svobodni samoodločbi. Ta temeljni zakon torej velja za celotno nemško ljudstvo.
FRANCIJA (1958)
Francosko ljudstvo slovesno razglaša svojo privrženost človekovim pravicam in načelom nacionalne suverenosti, kot jih opredeljuje Deklaracija iz leta 1789, potrjena in dopolnjena s preambulo ustave iz leta 1946, ter pravicam in dolžnostim, kot so opredeljene v Listini o okolje iz leta 2004.
Na podlagi teh načel in načela samoodločbe narodov republika ponuja čezmorskim ozemljem, ki so izrazila voljo, da se jim držijo, nove institucije, ki temeljijo na skupnem idealu svobode, enakosti in bratstva in so zasnovane z namenom njihov demokratični razvoj

1. ČLEN
Francija bo nedeljiva, sekularna, demokratična in socialna republika. Zagotavlja enakost vseh državljanov pred zakonom, ne glede na poreklo, raso ali vero. Spoštovati mora vsa prepričanja. Organiziran bo na decentralizirani osnovi.
Statut spodbuja enak dostop žensk in moških do volilnih in delovnih mest ter do poklicne in družbene odgovornosti.
ŠPANIJA (1978)
Španski narod, ki želi vzpostaviti pravičnost, svobodo in varnost ter spodbujati blaginjo vseh svojih članov, pri izvajanju svoje suverenosti izjavlja svojo voljo:
Zagotoviti demokratično sožitje znotraj ustave in zakonov v skladu s pravičnim gospodarskim in družbenim redom.
Utrditi pravno državo, ki zagotavlja pravno državo kot izraz ljudske volje.
Zaščitite vse Špance in narode Španije pri uveljavljanju človekovih pravic, njihove kulture in tradicije, jezikov in institucij.
Spodbujati napredek kulture in gospodarstva, da bi zagotovili dostojno kakovost življenja za vse.
Vzpostaviti napredno demokratično družbo in sodelovati pri krepitvi miroljubnih odnosov in učinkovitega sodelovanja med vsemi narodi na zemlji.
Zato je Cortes pass in špansko ljudstvo ratificiralo naslednje.
LISTINA ZN (1945)
MI, LJUDJE ZDRUŽENIH Narodov, smo ODLOČILI
— rešiti naslednje generacije pred nadlogo vojne, ki je dvakrat v našem življenju prinesla neizrečeno žalost človeštvu, in
— ponovno potrditi vero v temeljne človekove pravice, v dostojanstvo in vrednost človeka, v enake pravice moških in žensk ter velikih in majhnih narodov ter
— vzpostaviti pogoje, pod katerimi je mogoče ohraniti pravičnost in spoštovanje obveznosti, ki izhajajo iz pogodb in drugih virov mednarodnega prava, in
— spodbujati družbeni napredek in boljši življenjski standard v večji svobodi,
IN ZA TE KONCE

— vaditi strpnost in živeti v miru drug z drugim kot dobri sosedje, in
— združiti naše moči za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, in
— s sprejetjem načel in uvedbo metod zagotoviti, da se oborožena sila ne uporablja, razen v skupnem interesu, in
— uporabiti mednarodne mehanizme za spodbujanje gospodarskega in socialnega napredka vseh ljudi,
SMO SE ODLOČILI ZDRUŽITI NAŠA PRIZADEVANJA ZA DOSEŽITEV TEH CILJEV
V skladu s tem so se naše vlade prek predstavnikov, zbranih v mestu San Francisco, ki so izkazale svoja polna pooblastila, za katere je bilo ugotovljeno, da so v dobri in ustrezni obliki, soglašale s to Ustanovno listino Združenih narodov in s tem ustanovijo mednarodno organizacijo, ki bo znani kot Združeni narodi.
Delite S Prijatelji: