Pojasnjeno: Kaj je zvočni udarec, ki je razburil Bengaluru?

Dokler se vir zvoka giblje počasneje od hitrosti samega zvoka, ta vir – recimo tovornjak ali letalo – ostane ugnezden v zvočnih valovih, ki potujejo v vse smeri. Ko letalo potuje z nadzvočno hitrostjo – kar pomeni hitreje od zvoka – se polje zvočnih valov premakne na zadnji del plovila.

Stacionarni opazovalec ob približevanju nadzvočnega leta ne sliši nobenega zvoka, saj so zvočni valovi na zadnji strani slednjega. (Foto: Wikimedia Commons)

The 'glasen zvok', ki se je slišal v Bengalurju v sredo popoldne, ki je zmedlo tisoče mestnih prebivalcev, je bilo ugotovljeno, da izvira iz testnega leta IAF, ki je vključeval nadzvočni profil. Zvočni učinek, ki nastane zaradi tako hitrih letov, je znan kot 'zvočni bum'.

V izjavi je PRO ministrstva za obrambo v Bengalurju dejalo: Zvočni udarec je bil verjetno slišan, medtem ko je letalo upočasnjevalo iz nadzvočne v podzvočno hitrost med 36.000 in 40.000 čevlji višine. Potrdilo je, da je letalo pripadalo Ustanovi Aircraft Systems and Testing Establishment (ASTE) in je letelo v dodeljenem zračnem prostoru zunaj meja mesta.

Ob razlagi nenavadnega zvoka, ki se sliši v mestu, je poveljstvo za usposabljanje indijskih letalskih sil v ločeni izjavi dejalo, da se ti (testni leti) izvajajo precej zunaj meja mesta v določenih sektorjih. Vendar pa glede na atmosferske razmere in zmanjšano raven hrupa v mestu v teh časih lahko postane zvok letala jasno slišen, tudi če se je zgodil daleč od mesta.

Kaj je 'zvočni bum'?

Zvok potuje v obliki valov, ki se oddajajo navzven iz svojega vira. V zraku je hitrost teh valov odvisna od številnih dejavnikov, kot sta temperatura zraka in nadmorska višina.

Iz nepremičnega vira, kot je televizijski sprejemnik, zvočni valovi potujejo navzven v koncentričnih kroglah naraščajočih polmerov.

Ko se vir zvoka premika – na primer tovornjak – se zaporedni valovi pred tovornjakom zbližajo, tisti za njim pa se razširijo. To je tudi vzrok za Dopplerjev učinek – pri katerem se nepremičnemu opazovalcu pojavljajo zgoščeni valovi na sprednji strani z višjo frekvenco, razpršeni valovi, ki so zadaj, pa so opazovani pri nižji frekvenci.

Dokler se vir zvoka giblje počasneje od hitrosti samega zvoka, ta vir – recimo tovornjak ali letalo – ostane ugnezden v zvočnih valovih, ki potujejo v vse smeri.

Ko letalo potuje z nadzvočno hitrostjo – kar pomeni hitreje od zvoka (>1225 km/h na morski gladini) – se polje zvočnih valov premakne na zadnji del plovila. Stacionarni opazovalec tako ob približevanju nadzvočnega leta ne sliši nobenega zvoka, saj so zvočni valovi na zadnji strani slednjega.

Pri takih hitrostih so tako novoustvarjeni kot stari valovi prisiljeni v območje na zadnji strani letala, imenovano 'Machov stožec', ki se razteza od plovila in prestreže Zemljo v krivulji v obliki hiperbole ter pusti sled, imenovano 'boom preproga'. Glasen zvok, ki se sliši na Zemlji, ko se to zgodi, se imenuje 'zvočni bum'.

Ko takšna letala letijo na nizki višini, lahko zvočni udarec postane dovolj močan, da povzroči pokanje stekla ali nevarnost za zdravje. Kopenski nadzvočni leti so tako v mnogih državah prepovedani.

Nadzvočni leti

Leta 1947 je ameriški vojaški pilot Chuck Yeager kot prvi prebil zvočno pregrado in je letel z letalom Bell X-1 pri 1127 km/h. Od takrat so sledili številni nadzvočni leti z naprednimi zasnovami, ki omogočajo hitrosti več kot 3 Mach ali trikrat večjo od hitrosti zvoka.

Glede na spletno stran indijskih letalskih sil najhitrejši indijski letali vključujejo Sukhoi SU-30 MKI (2,35 Macha) in Mirage-2000 (2,3 Macha).

Delite S Prijatelji: