Pojasnjeno: Primer Korana na vrhovnem sodišču in pristojnosti sodnega nadzora

PIL na vrhovnem sodišču je zahteval, da se 26 verzov Korana razglasi za neustavne in nefunkcionalne. Pogled na omejitve sodnega nadzora, ko gre za sveto knjigo, različne vidike peticije, globlji kontekst verzov, ki jih je označil vlagatelj peticije, in prejšnji tožbeni razlog o Koranu.

Protest pred hišo Wasima Rizvija po njegovi peticiji. (Ekspresno foto: Vishal Srivastav)

TO vložena tožba v javnem interesu na vrhovnem sodišču z Wasim Rizvi zahteva, da se 26 verzov Korana razglasi za neustavne, neučinkovite in nefunkcionalne, ker spodbujajo ekstremizem in terorizem ter predstavljajo resno grožnjo suverenosti, enotnosti in celovitosti države. Milijoni so si zapomnili Koran; predlagatelj ni omenil, kako jim lahko katero koli sodišče te verze izbriše iz spomina.

Peticija je povzročila proteste med muslimani in več duhovnikov je izdalo fatve proti vlagatelju peticije. V Vishwa Lochan Madan (2014) je vrhovno sodišče že ugotovilo, da takšne fatve nimajo veljavnosti. Šiitski duhovniki so Rizvija izobčili iz šiitov.

glasilo| Kliknite, da dobite najboljše razlage dneva v mapi »Prejeto«.

Stranke v peticiji

Rizvi je kot anketirance imenoval tri sekretarje Centra. Poimenoval je tudi 56 zasebnih oseb, kot so kancler muslimanske univerze Aligarh, ki je trenutni Syedna iz Bohrasa, rektor univerze Aliah v Kolkati, ravnatelji nekaterih šol, kot je Islamia English Medium Higher Secondary v Kerali, voditelji političnih strank, kot je Asaduddin. Owaisi itd. Odbor za osebno pravo muslimanov je na številki 57. Ni jasno, zakaj podrektorji muslimanske univerze Aligarh, Jamia Millia Islamia (ali njenega rektorja) in univerze Maulana Azad niso bili anketiranci.

Čisto pravno gledano je pisna pristojnost proti državi« in vse te osebe, ki so navedene kot tožene stranke, zagotovo niso »država« v smislu 12. člena Ustave. V idealnem primeru bi moral muslimanskega Boga, Alaha, postaviti kot anketiranca številka ena, saj muslimani verjamejo, da je edini avtor Korana. Po indijski zakonodaji so idoli pravne osebe in nedavno je Ram Lalla zmagal v zgodovinski zadevi Babri Masjid.

Faizan Mustafa, trenutno prorektor na Pravni univerzi NALSAR, je strokovnjak za ustavno pravo, kazensko pravo, človekove pravice in osebno pravo. Napisal je osem knjig in napisal več kot 300 člankov, od katerih jih je nekaj citiralo vrhovno sodišče. Na YouTubu vodi spletno serijo Legal Awarenes.

Pooblastilo za sodni nadzor

V skladu z indijsko zakonodajo je le zakon mogoče izpodbijati kot neustaven. Člen 13(3) opredeljuje zakon, ki vključuje vsak odlok, odredbo, podzakonski akt, pravilo, predpise, obvestilo, običaje ali običaje, ki imajo na ozemlju zakonsko moč. Zakoni, ki veljajo ob uveljavitvi ustave, vključujejo zakone, ki jih je sprejel zakonodajalec ali drug pristojni organ. Ta definicija zagotovo ne zajema nobenih verskih spisov, vključno s Koranom. Podobno niti za Vede niti za Gito, niti za Sveto pismo niti za Guru Granth Sahib ni mogoče reči, da so zakon po 13. členu in jih zato izpodbija na sodišču. Označevanje Korana ali drugih verskih spisov kot običaja ali uporabe, kot trdi ta peticija, je absurdno. Vsakdo z zdravim razumom pozna običaje in navade, ki se ponavljajo človeška bitja. Besed božanskih znakov nikoli ne moremo šteti za običaje. Božanske knjige so lahko vir prava, vendar ne zakon same po sebi. Tako Koran sam po sebi ni zakon za namene 13. člena. Je najpomembnejši vir islamskega prava in muslimanski pravniki iz njega črpajo zakone z razlago in tudi ob upoštevanju drugih pravnih virov, kot so Hadees (prerokovi izreki), Ijma ( pravni konsenz), Qiyas (analogne odbitke), Urf (carine), Istihsan (pravna prednost) in Istisilah (javni interes).

Pravzaprav je Koran sam razveljavil več sramotnih običajev Arabcev, kot je detomor žensk, in zato Korana nikoli ne moremo imenovati običaj. Če Koran ni zakon, ni predmet sodnega nadzora. Nobeno sodišče ne more soditi o kateri koli sveti knjigi.

Wasim Rizvi, nekdanji vodja odbora šiitskih vakufov, pred vrhovnim sodiščem. (Hitra fotografija: Tashi Tobgyal, datoteka)

Terorizem je že kaznivo dejanje

Peticija trdi, da Koran spodbuja terorizem, zato je treba teh 26 verzov odstraniti. Ali je mogoče takšno prepričanje zaščititi s svobodo vere, če predpostavimo zaradi argumenta, da nekdo, kot je vlagatelj peticije, verjame, da mu Koran zapoveduje, da se vdaja terorizmu? Vsekakor ne, saj je svoboda veroizpovedi po 25. členu predmet javnega reda, zdravja, morale in drugih temeljnih pravic. Nihče ne more nikomur vzeti življenja, saj bi bilo to v nasprotju z 21. členom, ki vsakomur zagotavlja pravico do življenja in osebne svobode. Toda muslimani so zagotovo upravičeni do prepričanja, da je Koran nezmotljiva Božja beseda. Nobeno sodišče nima pooblastila za preverjanje resničnosti tega prepričanja.

Medtem ko je ubijanje človeka kaznivo po oddelku 302 IPC iz leta 1860, je bil UAPA sprejet leta 1967 in spremenjen leta 2008 v skladu z resolucijami ZN o boju proti terorizmu. Imeli smo tudi zakone, kot sta TADA, 1985 in POTA, 2002. UAPA je bila leta 2019 veliko strožja. Tako obstajajo številni zakoni, ki že prepovedujejo in strogo kaznujejo teroristične dejavnosti. Noben terorist se ne more braniti z zanašanjem na svoja verska besedila, saj bo v takih primerih veljal zakon dežele in ne Koran. Obstajajo verske prakse, ki jih zakoni prepovedujejo, na primer sati po Zakonu o Sati (preprečevanju) iz leta 1987 ali nedotakljivost po 17. členu Ustave in Zakonu o grozodejstvih SC & ST iz leta 1988. Res je, da kljub takšnim zakonom nedotakljivost še vedno ostaja izvajajo v stotih indijanskih vaseh.

PRIDRUŽI SE ZDAJ :Telegramski kanal Express Explained

PIL in vlagatelji peticij

PIL ali javne pravde pro bono so postale priljubljene po izrednih razmerah, ko je vrhovno sodišče zaradi svojih provladnih odločitev trpelo zaradi krize legitimnosti. Prek PIL-ov je sodišče začelo pridobivati ​​zaupanje ljudi. V desetletju ali dveh se je zloraba PIL razširila. Sodišče je to kmalu ugotovilo in poskušalo omejiti zlorabo. V Narmada Bachao Andolan (2000) je sodnik B N Kirpal dejal, da se sodni spori v javnem interesu ne smejo dovoliti, da se izrodijo v sodne spore zaradi javnih interesov ali spore v zvezi z zasebno radovednostjo.

Rizvijeva peticija je očitno v zobeh teh smernic in ni nič drugega kot pravda v interesu javnosti.

Da bi omejili uporabo PIL, je prvo vprašanje, ki ga danes zastavijo sodišča, o poverilnicah in motivih vlagatelja peticije. V Ashok Kumarju (2003) je sodnik Arijit Pasayat menil, da se mora sodišče prepričati o poverilnicah vlagatelja, njegove informacije ne smejo biti nejasne, informacije pa morajo pokazati resnost in resnost. Nobenemu vlagatelju peticije PIL ne smemo dovoliti, da se vdaja divjim obtožbam o značaju drugih. Rizvijeva peticija je 14 milijonov indijskih muslimanov naredila za potencialne teroriste.

Če pogledamo Rizvijeve poverilnice: Nikoli se ni zavzel za muslimanske cilje in je spreminjal politično zvestobo. Na podlagi priporočila vlade UP je CBI novembra 2020 zoper njega vložil dve tožbi zaradi domnevne nezakonite prilastitve vakufskih posesti (je nekdanji predsednik odbora šiitskih vakujev). Vodja Mladinskega kongresa Sharad Shukla je proti njemu vložil tožbo zaradi seksističnih opazk proti Priyanki Gandhi . Čeprav Rizvijeva peticija omenja FIR proti njemu, o potezi CBI molči.

Kontroverzni verzi

Medtem ko vlagatelj trdi, da je opravil obsežno raziskavo o Koranu, ni priložil nobene knjige ali članka, ki ga je objavil o Koranu. Peticija napačno omenja poglavje in verze, čeprav obstaja razlika med obema. Tudi prevod Korana, na katerega se zanaša - Jasen Koran, ki ga je naredil kontroverzni egipčansko-kanadski imam dr. Mustafa Khattab - ne velja za verodostojen prevod.

Zdi se, da vlagatelj peticije nima jasnosti glede temeljnega razlikovanja po mednarodnem pravu med vojnim pravom in pravom miru. Hugo Grotius (1583-1645), znan kot oče mednarodnega prava, je svojo knjigo naslovil De jure belli ac pacis (Pravice vojne in miru). Do leta 1945 vojna ni bila prepovedana nobenemu narodu. 4. odstavek 2. člena Ustanovne listine ZN zdaj prepoveduje uporabo sile. Toda tudi danes v skladu s poglavjem VII se lahko narod zateče k vojni, da uveljavlja svojo pravico do samoobrambe.

Verzi, navedeni v peticiji, se ne nanašajo le na vojno, ampak se nanašajo na posebno situacijo preganjanih muslimanov, ki so se morali preseliti v Medino in so med hadžom pričakovali napad Mekancev v prostorih svete mošeje v Meki. Tudi v takšni situaciji so se muslimani smeli boriti samo s tistimi, ki se borijo proti njim (2:190). Zaradi tega verza se dejansko ni zgodilo nobenega nasilja in niti ena oseba ni bila ubita, ko so muslimani šli na romanje leta 8 AH. Tudi naslednje leto, ko je bila Meka končno osvojena, so bili ubiti le 3 muslimani in 17 Mekancev. Poleg tega je prerok vsem podelil splošno amnestijo.

Koran je bil razodet v obdobju 23 let, odvisno od situacije. Vlagatelj peticije je spregledal besedilo, kontekst in uporabo razodetja ter prezrl osnovne notranje moralne in duhovne vrednote, ki jih spodbuja Koran. Vlagatelj peticije je citiral nekaj verzov, v katerih prosi muslimane, naj ne zaupajo in se spoprijateljijo z Božjimi in prerokovimi sovražniki ter jih ubijejo, kjer koli jih najdejo. Omejitve Covid-19 so na primer značilne za trenutni kontekst in bi prenehale, ko se pandemija konča.

Koran ni sistematična knjiga, ampak razširjena homilija, in njene verze je treba razumeti v ustreznem situacijskem kontekstu in ne v splošnih navodilih za vse čase in v vseh situacijah. Njegovo jedro je spoštovanje človeškega življenja, bratstvo, strpnost in pluralnost. Na številnih mestih Koran zapoveduje človeštvu kot celoti, naj se ne bori med seboj, saj samo Bog pozna vso resnico. Če bi bila volja tvojega Gospoda, bi vsi verjeli - vsi, ki so na zemlji! Ali boš potem človeštvo proti njegovi volji prisilil, da verjame! (10:99). Arabske besede imajo, tako kot besede drugih jezikov, več pomenov v različnih kontekstih in tudi prekrivajoče se pomenske odtenke v podobnih kontekstih. Nobena beseda v katerem koli jeziku nima inherentnega atomskega pomena.

Včasih peticija postavlja pod vprašaj interpretacijo in ne verze, včasih pa postavlja pod vprašaj same verze. Trdil je celo, da celoten Koran ni božanski in nekatere od teh verzov so dodali prvi trije kalifi. Težava s to divjo obtožbo je, da takšne trditve nista nikoli postavila niti Ali ali Hussain, ki ju šiitski muslimani najbolj spoštujejo. Noben šiitski duhovnik ni nikoli podvomil o božanskosti Korana.

Prejšnja peticija o Kur'anu

Chandmal Chopra je marca 1985 na višjem sodišču v Kalkuti vložil peticijo za prepoved Korana, saj naj bi spodbujal nasilje in spodbujalo sovraštvo med različnimi oddelki. Višje sodišče je peticijo zavrnilo 17. maja 1985. Sodnik BC Basak, ki se je skliceval na sodbo vrhovnega sodišča v zadevi Veerabadran Chettiar (1958), je menil, da je Koran za muslimane svet v smislu 295. člena IPC. in kot taka spadala izven okvira kaznivega dejanja bogokletstva po oddelku 295A. Sodišče je tudi ugotovilo, da so bili verzi citirani izven konteksta in ne odražajo nobene zlonamerne ali namerne namere za ogorčenje čustev nemuslimanov. Sodišče je nadalje ugotovilo, da bi prepoved Korana kršila 25. člen in Preambula ustave. Kategorično je trdil, da ne more soditi o svetih knjigah, kot so Koran, Sveto pismo, Gita in Guru Granth Sahib. Sodišče je sklenilo, da javni mir ni bil moten v nobenem pomembnem trenutku zaradi obstoja Korana in ni bilo razloga za domnevo, da obstaja verjetnost, da bo prišlo do takšne motnje v prihodnosti. Sodišče je dejalo, da je predlagatelj z vložitvijo te peticije pravzaprav spodbujal neskladje in občutke sovražnosti med različnimi skupnostmi in je to bogokletstvo v smislu 295.A.

Dne 24. novembra 1985 je okrožno sodišče D K Sen in S K Sen potrdilo odločitev višjega sodišča in kategorično odločilo, da menimo, da sodišča ne morejo soditi o Koranu ali njegovi vsebini v nobenem pravnem postopku. Takšno razsojanje vere same ni dopustno. Te sodbe, čeprav so zgolj prepričljive vrednosti za vrhovno sodišče, bo vrhovno sodišče zagotovo upoštevalo pri razpolaganju z Rizvijevo pobudo.

Delite S Prijatelji: