Pojasnjeno: Zakaj se beloruska olimpijska šprinterka ni hotela vrniti v svojo državo
V zadnjem škandalu, ki je prizadel olimpijske igre, je beloruska šprinterka Krystina Tsimanouskaya dobila pomoč iz več držav, potem ko je 'jasno povedala', da verjame, da jo bo kaznovala avtokratska vlada njene države.

Beloruska olimpijska atletinja, ki se je na igrah v Tokiu javno sprla s predstavniki svoje trenerske ekipe, je zavrnila vrnitev v domovino iz strahu za njeno varnost. V zadnjem škandalu, ki je prizadel igre, je beloruski šprinterki Krystina Tsimanouskaya ponudila pomoč iz več držav, potem ko je jasno povedala, da verjame, da jo bo kaznovala avtokratska vlada njene države, za katero je znano, da neusmiljeno zatira kritične glasove.
Tsimanouskaya je v sredo zapustila Japonsko na letu na Dunaj, potem ko se je za nekaj dni zatekla na poljsko veleposlaništvo v Tokiu. Po pristanku v Avstriji bo odpotovala naravnost na Poljsko, kjer je prejel humanitarni vizum .
Pod vladavino dolgoletnega avtoritarnega predsednika Belorusije Aleksandra Lukašenka je bilo na tisoče aretiranih in deportiranih zaradi nasprotovanja njegovemu režimu. Podobna usoda je doletela tudi športnike, ki so bili kritični do vlade. Potem ko je Tsimanouskaya izrazila zaskrbljenost zaradi grožnje, s katero se sooča v svoji domovini, je več beloruskih športnikov izrazilo podporo, nekateri celo dejali, da se zaradi represivne politične klime ne bodo vrnili v državo.
Kdo je Krystsina Tsimanouskaya in zakaj se boji za svojo varnost v Belorusiji?
24-letna beloruska šprinterka je zavrnila vkrcanje na letalo nazaj v svojo državo, rekoč, da se boji, da jo bodo aretirali po vrnitvi, potem ko se je sprla s svojo ekipo.

Na olimpijskih igrah naj bi tekla na 200 m, vendar je trdila, da je bila prisiljena oditi domov, potem ko je javno kritizirala člane svoje ekipe, ker so jo brez njene privolitve vključili v štafeto 4 x 400 m. Ko je na družbenih omrežjih kritizirala vodstvo svoje ekipe, naj bi pristojni odšli v olimpijsko vas, ji naročili, naj spakira stvari in jo odpeljali na letališče.
Na mednarodnem letališču Haneda se je obrnila na japonsko policijo in zaprosila za politični azil. Bojim se, da bi me lahko zaprli v Belorusiji, je povedala za belorusko tiskovno stran Tribuna. In mislim, da trenutno zame v Belorusiji ni varno. Nič nisem storil, a so mi odvzeli pravico do nastopa na 200 metrov in me hoteli poslati domov.
V ponedeljek so jo videli pri vstopu v poljsko veleposlaništvo v Tokiu. Marcin Przydacz, namestnik poljskega ministra za zunanje zadeve, je na Twitterju objavil, da so ji vizum odobrili iz humanitarnih razlogov. Poljska bo storila vse, kar je potrebno, da ji pomaga nadaljevati svojo športno kariero. (Poljska) se vedno zavzema za solidarnost, je tvitnil.
Za gospo Kriscino Cinanousko skrbi poljska diplomatska služba. Kot je bilo večkrat navedeno, zaradi varnostnih razlogov ne razkrivamo podrobnosti o letu. https://t.co/EPhHQIN4rs
- Marcin Przydacz (@marcin_przydacz) 4. avgust 2021
Kot poročajo, je njen mož že zapustil Belorusijo in vstopil v Ukrajino. Medtem je Mednarodni olimpijski komite (MOK) sprožil preiskavo primera in od Belorusije zahteval odgovor.
Zakaj so razmere v Belorusiji tako napete?
Septembra lani se je na beloruske ulice zgrnilo na tisoče protivladnih protestnikov, ki so zahtevali odstop svojega dolgoletnega avtoritarnega predsednika, potem ko se je vrnil na oblast, na volitvah, ki so bile po mnenju javnosti ponarejene. Demonstracije so postale še bolj vroče, potem ko je bilo več opozicijskih voditeljev, vključno z glavno opozicijsko kandidatko Svetlano Tihanovskajo, prisiljeno zapustiti državo in številni drugi zaprti.

Da bi zajezile množice protestnikov, ki so se zbrale po vsej državi, so beloruske oblasti napotile ogromno število uradnikov pregona. Kmalu so se pojavila poročila o policijski brutalnosti. V tednih, ki so sledili, so bili ubiti najmanj štirje ljudje in na tisoče aretiranih.
Več držav, vključno z ZDA, je zavrnilo izide volitev v Belorusiji. Vendar pa je Lukašenko, ki je vodil državo več kot dve desetletji, svoje kritike zavrnil kot tuje podložke in obtožil ZDA in njihove zaveznike, da načrtujejo strmoglavljenje njegove vlade. Protesti in zatiranje kritikov so se nadaljevali in tudi nesoglasni športniki so nosili breme Lukašenkove vladavine.
Beloruske sosede v Evropski uniji, vključno s Poljsko in Litvo, so ponudile podporo in zatočišče aktivistom in kritikom, ki so pobegnili pred Lukašenkovim brutalnim režimom.
| Sodba izraelskega sodišča šejku Jarrahu in zakaj so Palestinci zaradi tega nezadovoljniLukašenko in olimpijske igre
Lukašenka že desetletja povezujejo s športom in olimpijskimi igrami. Dolgo je bil vodja beloruskega nacionalnega olimpijskega komiteja, nato pa ga je februarja letos zamenjal starejši sin.

Beloruski olimpijski kontingent je pred odhodom v Tokio prejel jasna ukaza: če greste tja kot turisti in ne prinesete ničesar nazaj, se raje ne vračajte v državo, jim je rekel Lukašenko.
Toda tako Lukašenka kot njegovega sina je MOK zaradi pritožb športnikov zaradi groženj in ustrahovanja, s katerimi so se soočali v svoji državi, prepovedal nastopati na olimpijskih igrah.
Yelena Leuchanka, nekdanja beloruska košarkarka WNBA, je bila oktobra aretirana za 15 dni, potem ko je mirno protestirala proti oblastem. Zaradi protesta je bila na 10 dni zapora obsojena tudi kapetanka beloruske reprezentance v ragbiju Maria Shakuro.
Objava na Facebooku, ki kritizira Lukašenka, je olimpijskega metalca kladiva Vadima Devyatovskega pristala v težkem položaju. Septembra je bil razrešen z mesta vodje atletske zveze države.
Medtem je beloruska sedmobojka Yana Maksimava, ki je nastopila na olimpijskih igrah 2008 in 2012, povedala, da se z možem zaradi razmer v državi ne bosta vrnila v Belorusijo. Žal lahko tam izgubite ne le svobodo, ampak tudi življenje, je na Instagramu zapisal športnik, ki je trenutno v Nemčiji.
Delite S Prijatelji: