Pojasnjeno: Kaj je v ozadju nedavnih napetosti med Turčijo in Grčijo

Narodi si še naprej nasprotujeta glede desetletja starega ciprskega konflikta in sta se dvakrat skoraj spopadli zaradi pravic raziskovanja v Egejskem morju.

Molitve Eid al-Adha v bizantinski Hagi Sofiji. Med vprašanji, s katerimi sta se nedavno spopadli Turčija in Grčija, je preureditev Hagije Sofije v mošejo. (Foto: AP)

Zaveznici Nata Turčija in Grčija sta se v zadnjih dveh tednih dvakrat zaprli – najprej potem, ko je Turčija 1500 let staro Hagijo Sofijo preuredila iz muzeja v mošejo, nato pa še o tem, kdo lahko raziskuje ogljikovodike v vzhodnem Sredozemlju.

Odnosi med državama so letos doživeli opazen upad. Turčija je februarja na tisoče migrantov dovolila prečkanje meje z Grčijo in Evropsko unijo, kar je slednjo razjezilo.

Sredozemski sosedje

Že stoletja imata Turčijo in Grčijo pestro zgodovino. Grčija se je leta 1830 osamosvojila od predhodnika sodobne Turčije, Otomanskega cesarstva. Leta 1923 sta si obe državi izmenjali svoje muslimansko in krščansko prebivalstvo – migracija, katere obseg je v zgodovini presegla le delitev Indije.

Narodi si še naprej nasprotujeta glede desetletja starega ciprskega konflikta in sta se dvakrat skoraj spopadli zaradi pravic raziskovanja v Egejskem morju.

Preberite tudi | Pojasnjeno: Zakaj je Ekvador razjezila kitajska flotila v bližini njegovih voda

Obe državi pa sta del 30-članskega zavezništva Nato, Turčija pa je uradno kandidatka za polnopravno članstvo v Evropski uniji, katere sestavni del je tudi Grčija.

Vrstica Hagija Sofija

Stoletja stara Hagija Sofija, uvrščena na seznam Unescove svetovne dediščine, je bila prvotno katedrala v Bizantinskem cesarstvu, preden je bila spremenjena v mošejo leta 1453, ko je Carigrad padel pod otomanske sile sultana Mehmeta II.

V tridesetih letih prejšnjega stoletja pa je Mustafa Kemal Ataturk, ustanovitelj Republike Turčije, zaprl mošejo in jo spremenil v muzej, da bi državo naredil bolj sekularno.

Mnogi Grki še naprej častijo Hagijo Sofijo in jo vidijo kot ključni del pravoslavnega krščanstva. Ko je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan prejšnji mesec ukazal, da je struktura odprta za muslimansko bogoslužje, so se napetosti stopnjevale.

24. julija, ko so bile petkove molitve v Hagiji Sofiji prvič po 90 letih, so po Grčiji protestno zvonili cerkveni zvonovi. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je preoblikovanje mesta označil za žalitev civilizacije 21. stoletja, potezo Turčije pa je opisal kot dokaz šibkosti.

Dan pozneje je turško zunanje ministrstvo odgovorilo, češ da je Grčija znova pokazala sovraštvo do islama in Turčije z izgovorom, da se je odzvala na odprtje mošeje Hagija Sofija za molitve.

Spor o vzhodnem Sredozemlju

Turčija in Grčija se že 40 let ne strinjata glede pravic do vzhodnega Sredozemlja in Egejskega morja, ki zajema znatna nahajališča nafte in plina.

Turčija je 21. julija sporočila, da bo vrtalna ladja Oruc Reis raziskovala sporni del morja za nafto in plin. Grčija se je odzvala tako, da je svoje letalstvo, mornarico in obalno stražo postavila v visoko pripravljenost.

Ekspresno razloženoje zdaj vklopljenoTelegram. Kliknite tukaj, da se pridružiš našemu kanalu (@ieexplained) in bodite na tekočem z najnovejšimi

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil podporo Grčiji in dejal, da je treba Turčijo sankcionirati za njene kršitve v Egejskem morju.

Potem ko je posredovala nemška kanclerka Angela Merkel, je Turčija prejšnji teden sporočila, da je zaustavila vrtanje in da je o tem vprašanju pripravljena razpravljati z Grčijo.

Delite S Prijatelji: