Nadomestilo Za Znamenje Zodiaka
Znanalnosti Snovi C.

Ugotovite Združljivost Z Znakom Zodiaka

Pojasnjeno: Sikhizem v Afganistanu je star toliko kot vera, pred vladavino Ranjita Singha

V ponedeljek je 46 evakuiranih afganistanskih Sikhov s seboj v Indijo odpeljalo tri od šestih preostalih swaroopov Guruja Granth Sahiba.

Trije člani afganistanske skupnosti Sikhov držijo svetega Sri Guru Granth Sahib ji iz različnih Gurudwar v Afganistanu na letališču v Kabulu za odhod v Indijo. (PTI)

S talibanskim prevzemom Afganistana bi lahko bila zgodovina majhne, ​​a pomembne skupnosti Sikhov v državi na robu konca. Svetovna pandžabska organizacija skupaj z upravljavskim odborom sikh Gurdwara Delhi Delhi (DSGMC) se usklajuje z indijsko vlado za evakuacijo afganistanskih hindujcev in sikhov.







V ponedeljek je s seboj odpeljalo 46 evakuiranih afganistanskih Sikhov trije od šestih preostalih swaroopov Guru Granth Sahiba v Indijo. Paramjeet Singh Sarna, predsednik SAD (Delhi), je tvitnil, da je konec obdobja Sikhija v Afganistanu.

Razloženo| Saroop svete knjige Sikh

Zgodovina sikizma v Afganistanu

V nasprotju s splošno domnevo, da so Sikhi v Afganistanu nedavni priseljenci indijskega izvora, je skupnost Sikhov v resnici avtohtona v državi in ​​ima v regiji dolgo in globoko zakoreninjeno zgodovino. Zgodovinski navdušenec Inderjeet Singh je v svoji knjigi 'Afganistanski hindujci in sikhi: zgodovina tisoč let' (2019) predlagal, da se zgodovina sikizma v Khurasanu (srednjeveški Afganistan) začne z ustanoviteljem sikške religije, Gurujem Nanakom, ki je znan po so obiskali regijo nekje v 15. stoletju.



Antropolog Roger Ballard je v svojem raziskovalnem prispevku iz leta 2011 pojasnil, da so prebivalstvo Sikhov v regiji sestavljali tisti pripadniki avtohtonega prebivalstva, ki so se upirali procesu spreobrnitve budizma v islam, ki se je na tem območju zgodil med 9. in 13. stoletjem, in ki so se pozneje so se v petnajstem stoletju uskladili z nauki Guruja Nanaka – samega Khatrija in ustanovitelja tradicije Sikhov.

Leta 1504 je mogulski cesar Babur zavzel Kabul in do leta 1526 je bil gospodar severne Indije. Kabul je postal ena od provinc Hindustana in Babur ga je imenoval 'lastni trg Hindustana'. Ostal je del Hindustana do leta 1738, ko ga je osvojil perzijski vladar Nadir Shah. V tem obdobju sikški kronisti beležijo številna imena in primere, ko so privrženci Sikha v Kabulu prišli v regijo, ki je danes znana kot Vzhodni Punjab, da bi izkazala spoštovanje sikhskim gurujem, je zapisal Singh. Bilo je tudi več primerov, ko so sikhi iz vzhodnega Pandžaba odšli v Afganistan, da bi širili nauke sikhskih gurujev.



Na primer, besedilo Mahima Prakash iz 18. stoletja, ki ga je napisal Sarup Das Bhalla, potomec tretjega sikhskega guruja, Guru Amar Das, omenja ime 'Kabuli wali Mai' (dama iz Kabula), ki je opravljala seva (prostovoljno služenje). med kopanjem vodnjaka v Gondiawalu v vzhodnem Pendžabu. V istem besedilu je omenja tudi Bhai Gonda, ki je bil poslan v Kabul, da bi širil nauke sedmega Sikh Guruja in da je tam ustanovil tudi Gurudwara.

Obdobje od sredine 18. do sredine 19. stoletja je pomembno v zgodovini odnosov z afganistanskimi Sikhi. Približno 101 let sta bila afganistansko in sikhsko cesarstvo soseda in večinoma antagonista. V zgodnjih desetletjih 19. stoletja je sikhov imperij pod Maharajo Ranjitom Singhom priključil velike dele cesarstva Durrani pod Afganistance. Med drugo anglo-sikško vojno 1848-49 pa so Sikhe podpirali Afganistanci, čeprav so izgubili proti Britancem.



45. sikhovski polk je spremljal ujetnike med drugo afganistansko vojno. (Wikimedia Commons)

V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju je bilo kot odziv na krščansko prozelitsko dejavnost po priključitvi sikhskega imperija s strani Britancev, gibanje Singh Sabha, ustanovljeno reformno gibanje Sikh. Vpliv gibanja se je čutil tudi po vsem Afganistanu. Akali Kaur Singh je na primer eno leto preživel v Afganistanu in hodil od hiše do hiše, da bi širil doktrino Sikha. Njegova misija je privedla do ustanovitve več gurdvar v regiji.

Eksodus Sikhov iz Afganistana

Prvi večji eksodus afganistanskih Sikhov in Hindujcev se je zgodil med vladavino Amirja Abdur Rahman Khana v poznem 19. stoletju. Khanovo vladavino v Afganistanu so Britanci poimenovali 'vladavina terorja'. Znano je, da je sodno usmrtil blizu 100.000 ljudi. V tem obdobju je emigriralo več hindujcev in sikhov in znano je, da je bila takrat ustanovljena skupnost afganistanskih sikhov Patiala v Pendžabu.



Toda leta 1992, ko so mudžahidi zavzeli Afganistan, se je začel najobsežnejši eksodus Sikhov in Hindujcev. Preden so mudžahidi prevzeli oblast, sta bila Sikha prizadela dva primera terorističnih dejavnosti. Leta 1988, na prvi dan Baisakhija, je moški z AK-47 vdrl v gurdwaro in ustrelil 13 Sikhov. Naslednje leto je Gurdwara Guru Teg Bahadur Singh v Džalalabadu napadli rakete, ki so jih izstrelili mudžahidi, kar je povzročilo smrt 17 Sikhov. Singh je v svojem delu zapisal, da so mudžahidi med marcem in oktobrom 1989 napadli Džalalabad z namenom, da zavzamejo mesto. Več kot sto afganistanskih Sikhov je umrlo v šestmesečnem obdobju, ko so mudžahidi ciljali predvsem na stanovanjsko območje Sikhov v mestu.

Karte Parwan Gurdwara v Kabulu. (Vir: Pritpal Singh)

Potem ko so mudžahidi leta 1992 zavzeli Kabul, je veliko število Sikhov začelo zapuščati državo, saj so bili podvrženi številnim primerom ugrabitve, izsiljevanja in preganjanja. Težave so se še povečale, ko so talibani prišli na oblast leta 1994. Singh je zapisal, da je v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja v Afganistanu živelo več kot 60.000 Sikhov in Hindujcev, do leta 2019 pa se je število zmanjšalo na približno tisoč, večinoma omejeno na Kabul, Jalalabad in Ghazni. Zunaj teh mest njihove gurudvare in mandirje zdaj nezakonito zasedajo domačini večinske skupnosti. Tudi v teh mestih so bile njihove hiše med nemirom državljanske vojne prisilno zasedene in večina jih živi v gurudvarah in mandirjih, je zapisal.



Tolerantnost do različnosti, ki je bila doslej tako značilnost afganistanskega islama, je hitro začela izhlapevati pred trdim džihadskim in fundamentalističnim odnosom, ki so ga spodbujali talibani, je zapisal Ballard.

Pred kratkim, leta 2018, je v samomorilskem bombnem napadu v Jalalabadu umrlo najmanj 19 Sikhov, marca 2020 pa je napad na Gurdwara Guru Har Rai Sahib povzročil smrt 25 oseb. Od takrat se je izseljevanje afganistanskih Sikhov močno povečalo. Upajo tudi, da bi jim s sprejetjem zakona o spremembah državljanstva s strani indijske vlade olajšali vstop in državljanstvo v Indiji.



Blizu 200 Sikhov in Hindujcev je po ponedeljkovi evakuaciji še vedno obtičalo v Afganistanu.

glasilo| Kliknite, da dobite najboljše razlage dneva v mapi »Prejeto«.

Delite S Prijatelji: