Pojasnjeno: Kako razbrati trenutni padec obrestnih mer obveznic; kam gredo pridelki?

Ob koncu trgovalnih sej 16. julija so se donosi 10-letnih državnih obveznic trgovali na najnižji 30-mesečni ravni. Vprašanje je: ali naj bo povprečen potrošnik navdušen nad to novico. Odgovor je pritrdilen. Evo zakaj

G-sec je vladni način zadolževanja od javnosti.

Donosi 10-letnih G-sec (ali 10-letnih državnih obveznic) v zadnjem času močno in skoraj nenehno padajo. Ob koncu trgovalnih sej 16. julija so ti donosi trgovali na najnižji 30-mesečni ravni.

Zakaj je torej padec donosnosti državnih obveznic pomemben?

Način delovanja trga obveznic, donos ali zaslužena obrestna mera za državno obveznico – zlasti 10-letno – je dober pokazatelj prevladujoče obrestne mere v gospodarstvu.

Če se donosi na državne obveznice (imenovane tudi državni vrednostni papirji ali G-sec) znižujejo, to odraža znižanje obrestnih mer, ki veljajo tudi za širše gospodarstvo. Za povprečnega potrošnika bo potem obrestna mera, ki jo bo plačala za recimo nov avto v tem Diwaliju, verjetno nižja kot pred enim letom ali pa sedanjost.

In kaj pravzaprav so G-sec?

Preprosto povedano, G-sec je dolg, ki ga vlada daje vsakomur, ki mu posodi denar. Kot vsak subjekt v gospodarstvu se mora tudi država zadolževati za izvajanje svojih funkcij. G-sec je vladno vozilo, ki si ga lahko izposodi od javnosti.

Zakaj so G-sekundi privlačni?

Pri vsaki naložbi je poleg nagrade (to je donosnost ali obrestna mera) drugi ključni dejavnik stopnja tveganja. G-sekundi so privlačni, ker veljajo za najvarnejše naložbe – ni pričakovati, da bi država neplačala ali šla v stečaj. A kot vedno velja, je cena varne naložbe skromna donosnost.

Kako se izračunajo donosi?

Vsak G-sec ima nominalno vrednost in kupon. Obstaja tudi cena obveznice, ki je lahko enaka nominalni vrednosti obveznice ali pa tudi ne. In potem je tu še donos, ki je efektivna obrestna mera, ki jo nekdo zasluži, ko kupi obveznico.

Zdaj predpostavimo, da je nominalna vrednost 10-letne G-sec 100 Rs, njeno kuponsko plačilo pa 5 Rs. Kupci te obveznice bodo vladi dali 100 Rs (nominalna vrednost); v zameno jim bo vlada v naslednjih 10 letih plačevala 5 Rs vsako leto, ob koncu mandata pa jim bo vrnila 100 Rs. V tem primeru je donos ali efektivna obrestna mera obveznice 5%. Donos je nagrada vlagatelja za to, da se danes loči od 100 Rs, a da ostane brez tega 10 let.

Ampak recimo, obstajala je samo ena obveznica in dva kupca (ljudi, ki so pripravljeni posojati državi). Dejanska prodajna cena obveznice se lahko v takem scenariju giblje od 100 Rs do 105 Rs ali 110 Rs zaradi licitacijske vojne med obema kupcema. Pomembno je, da tudi če kupiš isto obveznico za 110 Rs, se izplačilo kupona v višini 5 Rs ne bo spremenilo. Tako, ko se cena obveznice poveča s 100 Rs na 110 Rs, donos pade na 4,5%.

Toda kakšna je povezava med donosi G-sec in obrestno mero v gospodarstvu?

Način delovanja donosnosti obveznic pomeni, da so tesno usklajeni s prevladujočo obrestno mero v gospodarstvu. Glede na zgornji primer bo le, če je obrestna mera v širšem gospodarstvu 5 %, prodajna cena obveznice enaka nominalni vrednosti obveznice. Če pride do kakršnih koli odstopanj, bo trg poskrbel, da bodo odpravljene.

Na primer, če je prevladujoča obrestna mera 4 % in vlada objavi obveznico z donosnostjo 5 % (to je nominalna vrednost 100 Rs in kupon 5 Rs), potem bo veliko ljudi pohitelo kupiti takšno obveznice, da bi zaslužili višjo obrestno mero. To povečano povpraševanje bo začelo dvigovati cene obveznic, tudi ko se donosi padajo. To se bo nadaljevalo, dokler cena obveznice ne bo dosegla 125 Rs – takrat bi bilo plačilo kupona Rs-5 enakovredno 4 % donosnosti, enako kot v preostalem delu gospodarstva.

Ta proces usklajevanja donosov s prevladujočo obrestno mero v gospodarstvu deluje obratno, ko so obrestne mere višje od prvotno obljubljenih donosov.

Torej, ali se bodo obrestne mere v prihodnji prihodnosti verjetno znižale?

Donos G-sekund je padal in je zdaj na najnižji ravni od vaje demonetizacije novembra 2016. Padec je hitrejši od napovedi v proračunu, da bo vlada omejila zadolževanje. Nižja ponudba obveznic brez spremembe povpraševanja je dejansko dvignila cene in v tem procesu znižala donose.

Poleg tega je RBI zaskrbljen zaradi nizke inflacije in upočasnitve gospodarske rasti ter naj bi v svojih prihodnjih pregledih še dodatno znižal obrestne mere. Padajoči donosi obveznic tako kažejo na to, kje bodo obrestne mere verjetno v prihodnjih mesecih.

Delite S Prijatelji: