Nadomestilo Za Znamenje Zodiaka
Znanalnosti Snovi C.

Ugotovite Združljivost Z Znakom Zodiaka

Pojasnjeno: 18 afriških držav je šlo na volišča leta 2020. Tukaj je ogroženo

Volilni procesi v teh državah so poskrbeli za zanimivo opazovanje: totalitarne vlade so se borile, da bi obdržale nadzor, medtem ko so se prodemokratični aktivisti trudili, da bi se jim ga iztrgali.

Ljudje oddajajo glasove za predsedniške in zakonodajne volitve na volišču Lycee Boganda v prestolnici Bangui, Srednjeafriška republika, v nedeljo, 27. decembra 2020. (AP Photo)

Ameriške predsedniške volitve so morda prevladovale v svetovnih naslovnicah in potisnile volilne procese drugod po svetu na stranski tir. Toda leto 2020 je bilo prelomno leto, zlasti za afriško celino, saj se je na volišča udeležilo 18 držav, ki so preizkusile svojo domačo stabilnost s posledicami za celotno celino.





Volilni procesi v teh državah so poskrbeli za zanimivo opazovanje: totalitarne vlade so se borile, da bi obdržale nadzor, medtem ko so se prodemokratični aktivisti trudili, da bi se jim ga iztrgali. Regionalno nasilje, oboroženi spopadi, etnični konflikti, domača socialno-ekonomska vprašanja in podnebne spremembe so bili tudi nekateri od glavnih dejavnikov, ki so neposredno in posredno vplivali na te procese.

Medtem ko so bile nekatere volitve v zadnjih nekaj mesecih že potekale, so nekatere še v teku in tiste, ki se bodo prelile v prvo polovico leta 2021.



Burkina Faso: Splošne volitve v Burkinabeju leta 2020 so bile v zahodnoafriški državi novembra letos, na katerih je bil dosedanji predsednik Roch Marc Christian Kaboré ponovno izvoljen za petletni mandat. Čeprav je Kaboré dobil 58 % glasov, so kritiki in predstavniki opozicije trdili, da glasovanje ni bilo pošteno izpeljano.



Medtem ko so poročila lokalnih novic namigovala, da je izbruh koronavirusa preprečil, da bi se na volišča odpravilo manj ljudi, so predstavniki opozicije dejali, da so volilni proces zaznamovali podkupnine in nepravilnosti. Poleg tega je islamistično nasilje v državi, ki so ga zagrešili uporniki iz sosednjega Malija, preprečilo odprtje vsaj ene petine volišč, poroča Deutsche Welle.

Kaboréjevi neuspehi zavirajo to islamistično nasilje in terorizem v državi, ki je bil v ospredju vprašanj, ki so bila na kocki med letošnjimi volitvami.



Burundi: Na splošnih volitvah v Burundiju maja letos je Évariste Ndayishimiye iz vladajoče stranke Nacionalni svet za obrambo demokracije – Sile za obrambo demokracije zmagal predsedniško mesto s približno 71 % glasov. Pred volitvami je BBC poročal, da je bilo zbiranje volitev okrnjeno z nasiljem in obtožbami kritikov in kandidatov, da proces ne bo svoboden in pošten.

Po besedah ​​Lewisa Mudgea, direktorja za osrednjo Afriko pri Human Rights Watch, so volitve potekale v zelo represivnem okolju brez neodvisnih mednarodnih opazovalcev. Mednarodna organizacija je poročala, da je bil proces priča aretacijam članov opozicije, vključno s kandidati, in zatiranju svobode govora. Odločitev o izvedbi volitev v času pandemije koronavirusa je v državi naletela tudi na kritike, deloma zato, ker se je država zavestno izogibala strogim omejitvam in so se pred volitvami nadaljevala množična politična shoda.



Kamerun: Dolgoletna anglofonska kriza v regiji južnega Kameruna v Kamerunu v Srednji Afriki je prevladovala v parlamentarnem volilnem procesu v državi. Separatisti so se borili proti kamerunski vladi na severozahodnih in jugozahodnih anglofonskih ozemljih države, volitve leta 2020 pa so konflikt le še okrepile, mnogi pa so pozvali k bojkotu procesa.

Poleti 2018 so bile lokalne in zakonodajne volitve, ki naj bi bile prvotno izvedene oktobra, preložene za eno leto, kamerunska vlada pa je trdila, da bo težko hkrati izvesti predsedniške, zakonodajne in občinske volitve. Toda julija 2019 je vlada te volitve ponovno preložila na februar 2020, ne da bi navedla razlog za odločitev, pri čemer so opozicija in kritiki jokali, številni Ambazonci pa so volitve bojkotirali.



Februarja 2020 so parlamentarne volitve povzročile nasilje na obeh straneh, pri čemer je vlada napotila na stotine vojakov v boj proti separatistom, ki so nato ugrabili več politikov v državi. Volitve so se končale tako, da je vladajoča stranka Kamerunsko ljudsko demokratično gibanje obdržala večino v parlamentu.

Srednjeafriška republika (CAR): Ta teden je CAR glasovala na predsedniških volitvah, ki so bile zaznamovane z nasiljem, ki je posledica konflikta med vlado in uporniškimi silami. Predsednik Faustin-Archange Touadéra si je prizadeval za drugi mandat in je svojega predhodnika Françoisa Bozizéja obtožil, da je sprožil državni udar v dogovarjanju z uporniškimi skupinami. Nekaj ​​dni pred volitvami 27. decembra so napadalci ubili tri pripadnike mirovnih sil ZN, ki jih še niso identificirali. Medtem ko je opozicija pozivala k preložitvi volitev, kar je vlada zavrnila, so uporniške skupine ljudi pozivale, naj ne volijo.



Ljudje stojijo v vrsti, da bi oddali svoje glasove za predsedniške in zakonodajne volitve na volišču Lycee Boganda v glavnem mestu Bangui, Srednjeafriška republika, nedelja, 27. decembra 2020. (AP Photo)

Pojavila so se tudi vprašanja v zvezi z legitimnostjo volitev, ker na tisoče državljanov menda ni dobilo volilnih izkaznic. BBC je poročal, da je misija ZN v državi dejala, da je bila kljub nasilju in zaprtju nekaterih volišč na nekaterih območjih države velika udeležba. Pred volitvami je Rusija povedala, da je vlada predsednika Touadére zaprosila za vojaško pomoč Moskve, nato pa 300 vojaških inštruktorjev v CAR. Toda Rusija je vztrajala, da ni vpletena v nasilje, ki se je zgodilo med volitvami.

Čad: Zakonodajne volitve so bile od leta 2015 v Republiki Čad petkrat preložene, predsednik Idriss Deby Itno pa je navedel pomanjkanje sredstev ter nenehne grožnje in nestabilnost, ki jih predstavlja džihadistična skupina Boko Haram. Neodvisna državna volilna komisija (Céni) je junija letos napovedala, da bodo zakonodajne volitve ponovno preložene, tokrat zaradi pandemije koronavirusa in deževne sezone, ki bo poslabšala razmere na cestah. v državi, kar bi posledično vplivalo na zmožnost volivcev, da se registrirajo.

PRIDRUŽI SE ZDAJ :Telegramski kanal Express Explained

Državna volilna komisija je namesto tega priporočila izvedbo volitev aprila 2021, hkrati s predsedniškimi. Opazovalci pa pravijo, da je malo verjetno, da bodo te volitve tudi prihodnje leto, saj predsednik ne želi, da bi se izpodbijalo njegovo vodstvo. Deby je leta 1990 na silo prišel na oblast in še ni odkrito sporočil, ali se bo potegoval za šesti mandat.

Komori: Otoška država Komori v Indijskem oceanu je priča nasilni politični zgodovini, odkar je pridobila neodvisnost leta 1974. Bilo je 20 poskusov državnih udarov, od katerih so bili štirje uspešno izvedeni. Ko je predsednik Komorov Azali Assoumani prvič prišel na oblast, je sam izvedel državni udar, ki je vladal državi od leta 1999 do 2006. Leta 2016, ko je znova prišel na oblast, je bil volilni proces pokvarjen z nepravilnostmi in nasiljem. Januarja 2020 je znova zmagal na parlamentarnih volitvah v državi, ki so jih bojkotirale opozicijske stranke. Te opozicijske stranke so dejale, da so bile volitve nedemokratične in nepregledne. Opozicijske stranke so tudi trdile, da je bila volilna udeležba bistveno nižja od številke 61,5 odstotka, ki jo je predstavila volilna komisija, češ da so državljani države zavrnili Azalijev diktaturni režim z zapuščanjem volišč.

Etiopija: Splošne volitve za izvolitev uradnikov v Predstavniški dom etiopskega naroda, spodnji dom etiopske zvezne parlamentarne skupščine, zakonodajnega telesa države, so bile prvotno načrtovane za avgust 2020 v Etiopiji. Pandemija Covid-19 pa je prisilila spodnji dom, naj razmisli o preložitvi volilnega postopka. Maja je dom glasoval za preložitev volitev v državi na nedoločen datum leta 2021. Toda decembra je nacionalni volilni odbor Etiopije sporočil, da bodo te potekale 5. junija 2021.

Etiopija je trenutno sredi državljanske vojne, ki se je začela novembra 2020, med močno regionalno vlado Tigray, ki jo vodi Tigrajska ljudska osvobodilna fronta (TPLF), in silami, ki podpirajo etiopskega premierja Abija Ahmeda. Državljanska vojna je privedla do prekinitve komunikacijskih vodov in transporta, nasilja in razseljevanja civilistov. Na tisoče državljanov države, zlasti s severa, je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove in poiskati zatočišče v sosednjih državah, kot je Sudan. Konflikt lahko vpliva na Afriški rog na splošno ter na vojaške in gospodarske interese velikih sil, kot so ZDA, Kitajska in Rusija v regiji.

Gabon: Parlamentarne volitve v Gabonu naj bi bile aprila 2020 v gabonskem departmaju Lékoni-Lékori. Vendar je bilo to preloženo zaradi pandemije koronavirusa.

Gana: Sredi decembra je sedanja predsednica Gane Nana Akufo-Addo dobila drugi predsedniški mandat. Akufo-Addo je leta 2016 s prepričljivo zmago prišel na oblast in obljubil, da bo državo rešil korupcije. Toda od takrat so ga kritiki obtožili političnega vmešavanja in neuspeha ene od njegovih glavnih obljub v kampanji o postavitvi bolnišnic v vsakem od 216 okrožij Gane. Toda v zadnjem mandatu je Akufo-Addo tudi izpolnil svojo obljubo o ukinitvi plačevanja za srednješolsko izobraževanje.

Zmaga je prišla v času, ko je pandemija koronavirusa močno prizadela gospodarstvo države in je regija Volta v vzhodni Gani priča ponovnemu separatističnemu prevratu, pri čemer separatisti zahtevajo neodvisnost Zahodnega Togolanda.

Gvineja: Oktobra 2020 je predsednik Alpha Condé dobil kontroverzni tretji mandat med nasilnimi protesti po vsej Gvineji. Po razglasitvi volilnih rezultatov so nasprotni kandidati, vključno z nekdanjim premierjem Celloujem Daleinom Diallom, ki je prav tako kandidiral, izpodbijali rezultate in trdili, da je bila goljufija. Nasilje, ki je sledilo, je povzročilo smrt najmanj 30 ljudi, nekaj dni po tem, ko je Condé razglasil svojo zmago.

Gvinejska ustava omejuje predsednika na samo dva mandata. Vendar pa so bili v začetku tega leta marca na kontroverznem ustavnem referendumu sprejeti amandmaji, ki so ponastavili predsedniške mandate in Condéju omogočili kandidiranje za tretji mandat. V mesecih od objave Condéja je bila država priča razširjenemu nasilju. Protesti potekajo skozi vse leto, varnostne sile države pa močno napadajo protestirajoče civiliste, kar je povzročilo tudi smrtne žrtve.

Slonokoščena obala: Novembra je predsednik Slonokoščene obale Alassane Ouattara dobil kontroverzni tretji mandat na volitvah, ki jih je bojkotirala opozicija. Toda kmalu zatem je slonokoščena opozicija napovedala, da ustvarja prehodno vlado, ki bo odgovorna za organizacijo novih volitev. O političnih spopadih in nasilju, ki je sledilo, so poročali v času pred razglasitvijo rezultatov in tudi po njem.

Po poročanju BBC-ja so opozicijske osebe dejale, da je nezakonito, da Ouattara kandidira za tretji mandat, saj je to kršitev pravil. To oporekajo predsednikovi podporniki, ki navajajo ustavno spremembo, uvedeno leta 2016, po kateri pravijo, da Ouattarin prvi mandat dejansko ni štel.

Neodvisne opazovalne in zagovorniške skupine so sporočile, da so volitve zaznamovale ustrahovanje, nasilje in volilne nepravilnosti ter da veliko število volivcev ni moglo glasovati, ker so bila volišča zaprta. BBC je poročal, da so bila oropana tudi volišča v opozicijskih trdnjavah in požgano premoženje. Odkar je Ouattara julija napovedal, da se bo znova potegoval za funkcijo, je bilo ubitih več kot 3000 ljudi.

Mali: Po prestavitvi z leta 2018 na 2019 na marec 2020 so bile v Maliju parlamentarne volitve, drugi krog pa je bil nekaj tednov pozneje aprila. Po poročilu Glasa Amerike so to prve volitve, ki so zapolnile malijski parlament s 147 sedeži po letu 2013. Volitve je zaznamovalo nasilje, ki se je zgodilo na severu in v središču države. Marca je bila voditeljica opozicije Soumaila Cissé ugrabljena tri dni pred volitvami. Nato je militantna skupina, povezana z Al Kaido, sodelovala v bombnih napadih ob cestah in napadih na vojake in civiliste.

Država brez morja je že več kot desetletje zatopljena v konflikt in je poleg džihadističnega terorja priča tudi medetničnemu nasilju. Predsednik Ibrahim Boubacar Keïta, ki je bil predsednik Malija od septembra 2013 do avgusta 2020, je bil prisiljen odstopiti, potem ko so ga frakcije malijskih oboroženih sil ujeli v državnem udaru.

Namibija: Novembra 2020 so v Namibiji potekale lokalne in regionalne volitve, na katerih so izvolili nove lokalne in regionalne svete. Nazadnje so bili leta 2015.

Niger: V zvezni državi Sahel v Nigerju so se 27. decembra udeležile zgodovinskih volitev med nasilnimi džihadističnimi uporniki. Te volitve so prelomne, saj bi lahko vodile do prvega miroljubnega prehoda oblasti Nigerja, odkar je pred 60 leti pridobil neodvisnost od Francije. Rezultati bi lahko bili v nekaj dneh, vendar bo ustavno sodišče trajalo dlje, da jih potrdi. Zmagovalec bi moral dobiti 50 odstotkov glasov, sicer bi postopek vključeval drugi krog februarja 2021, v katerem bi sodelovala prva dva kandidata.

V zadnjih nekaj letih se Niger sooča z grožnjami oboroženih skupin in džihadističnih skupin, kot je Boko Haram. Decembra letos je v napadu, za katerega je odgovornost prevzel Boko Haram, umrlo 27 ljudi. Medtem ko je bila varnost med temi volitvami nujna skrb, so poročila lokalnih novic nakazovala, da je bilo kljub strahu pred nasiljem in drugimi grožnjami incidentov med volitvami razmeroma malo.

Tanzanija: Oktobra 2020 so v Tanzaniji potekale splošne volitve za izvolitev predsednika in državnega zbora, dosedanji predsednik John Magufuli pa je bil ponovno izvoljen s prepričljivo zmago. Opozicijski voditelji so volitve označili za goljufive, saj so trdili, da je bil državni stroj uporabljen za oprijem oblasti, poroča BBC. Nekateri opozicijski voditelji so tudi trdili, da so bile volilne skrinjice spremenjene, vendar je vodja Državne volilne komisije te trditve v skladu s poročilom zavrnil kot neresnične.

Pred volitvami je Human Rights Watch poročal, da je policija samovoljno aretirala in pridržala številne voditelje in privržence opozicijskih strank, oblasti pa so začasno ukinile televizijske in radijske postaje, cenzurirale komunikacijo prek mobilnih telefonov in blokirale družbena omrežja. Po poročanju Al Jazeere naj bi bili aretirani in napadeni voditelji opozicije, pred volitvami pa je bila uvedena tudi prepoved shodov.

Human Rights Watch je tudi poročal, da je policija na predvečer volitev oktobra streljala z bojem strelivom v množice na polavtonomnem otoškem arhipelagu Zanzibar, kjer so umrli najmanj trije ljudje.

Somalija: Predsedniške volitve so bile načrtovane v Somaliji decembra 2020, vendar so bile zaradi več dejavnikov preložene na februar 2021. Medtem ko je izbruh koronavirusa glavni vzrok, drugi vključujejo široko razširjeno lakoto, ki je nastala zaradi puščavskih kobilic in zaradi nasilja, ki so ga zagrešili uporniki al-Shabaab, džihadistična fundamentalistična skupina v vzhodni Afriki.

Obstajajo pomisleki, da bi nestabilnost v Etiopiji lahko pronicala v Somalijo in vplivala tudi na volilni proces in stabilnost države. Domači spori med zvezno vlado, zveznimi državami in plemenskimi klani bi lahko povzročili tudi nemire. Glede na Brookingsovo analizo bi lahko odločitev Trumpove administracije, da do januarja 2021, tik pred volitvami, umaknila večino ameriških sil za posebne operacije iz države, povzročila tudi oslabitev varnosti, kar bi lahko dalo večji zagon upornikom Al Šababa.

Somaliland: Čeprav ni mednarodno priznano, je Somaliland ozemlje, ki se je odcepilo od Somalije leta 1991 in ima delujoč politični sistem, lastne vladne institucije, neodvisno policijo in lastno valuto. Zadnje parlamentarne volitve so bile leta 2005 in so bile od takrat večkrat prestavljene. Takrat je bilo sklenjeno, da bodo volitve potekale leta 2019, vendar so bile preložene na konec leta 2020. Zdaj pa je bil ta datum popravljen na maj 2021.

Sejšeli: Splošne volitve na Sejšelih so bile oktobra 2020, kar je bil pomemben dogodek. Prvič po letu 1977 je opozicija prevzela oblast na Sejšelih, na volitvah pa je zmagal anglikanski duhovnik Wavel Ramkalawan. Analitiki menijo, da politična stranka, ki ji je pripadal nekdanji predsednik Danny Faure, Stranka Združenih Sejšelov, ni mogla zmagati na teh volitvah zaradi pretekle vpletenosti politične stranke v politične umore, mučenje in korupcijo.

Iti: V zahodnoafriški državi Togo so februarja 2020 potekale predsedniške volitve, kjer je bil sedanji predsednik Faure Gnassingbé iz vladajoče stranke Unija za republiko ponovno izvoljen za svoj četrti mandat z 71 % glasov. Toda proces je bil po obtožbah opozicijskega voditelja Agbéyoméja Kodjo okrnjen s trditvami o volilnih goljufijah.

Po poročanju BBC-ja je Kodjo, nekdanji premier in vodja državnega zbora, obtožil vladne organe, da so na teh volitvah postavili ponarejena volišča in da so se vmešali v ponarejanje glasovnic in da so ljudje oddali več glasov za Gnassingbéja. Med februarskimi pred volitvami so mednarodni opazovalci vlado Toga pozvali, naj ustavi internetne storitve v glavnem mestu Lomé in v drugih delih države.

Delite S Prijatelji: