Pojasnjeno: »Pravica biti pozabljen« na internetu
Pravica do pozabe omogoča posameznikom, da zahtevajo od organizacij, da izbrišejo njihove osebne podatke. Zagotavlja ga Splošna uredba EU o varstvu podatkov (GDPR), zakon, ki ga je 28-članski blok sprejel leta 2018.
Po prelomni sodbi je Sodišče EU zdaj omejilo uporabo zakona o zasebnosti zunaj EU V torek je najvišje sodišče Evropske unije odločilo, da pravilo o spletni zasebnosti, znano kot 'pravica biti pozabljen' po evropski zakonodaji, ne bo veljalo zunaj meja držav članic EU. Sodišče Evropskih skupnosti (ES) je odločilo v prid velikan iskalnika Google, ki je izpodbijala odredbo francoskega regulativnega organa, da se spletni naslovi odstranijo iz njegove globalne baze podatkov.
Razsodba je pomembna zmaga za Google in določa, da zakona o zasebnosti na spletu ni mogoče uporabiti za urejanje interneta v državah, kot je Indija, ki so zunaj Evropske unije.
Kaj je „pravica biti pozabljen“ po evropski zakonodaji?
Pravica do pozabe omogoča posameznikom, da zahtevajo od organizacij, da izbrišejo njihove osebne podatke. Zagotavlja ga Splošna uredba EU o varstvu podatkov (GDPR), zakon, ki ga je 28-članski blok sprejel leta 2018.
Glede na spletno stran EU GDPR se pravica do pozabe pojavlja v uvodnih izjavah 65 in 66 ter v 17. členu uredbe, ki pravi:
Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico, da od upravljavca pridobi izbris osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, brez nepotrebnega odlašanja, upravljavec pa je dolžan brez nepotrebnega odlašanja izbrisati osebne podatke (če je izpolnjen eden od številnih pogojev).
Osebni podatki po 2. členu GDPR pomenijo vse informacije, ki se nanašajo na določeno ali določljivo fizično osebo (na katero se nanašajo osebni podatki), upravljavec pa fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali kateri koli drug organ, ki ... določa namene in sredstva obdelava osebnih podatkov. Glede na spletno stran GDPR se za neupravičeno zamudo šteje približno mesec dni.
Ko podjetje z iskalniki, kot je Google, prejme zahteve po zakonu o zasebnosti za izbris podatkov, najprej pregleda in nato odstrani povezave na spletnih mestih za posamezne države v Evropski uniji, kot je Googlov »google.de« za Nemčijo. Po poročanju New York Timesa je Google doslej prejel več kot 8,45 lakh zahtev za odstranitev 33 lakh internetnih povezav, 45 % slednjih pa je bilo izbrisanih.
Ne zamudite razloženega: brat Qandeela Balocha obsojen; pogled na pakistanski primer umora iz časti
Kakšna je bila zadeva pred evropskim sodiščem in kaj je to odločilo?
Leta 2015 je Komisija Nationale de l'informatique et des libertés (CNIL), agencija za urejanje interneta v Franciji, zahtevala, da Google preseže svojo prakso ločevanja povezav za posamezne regije in podjetju za iskalnike naročila, naj izbriše povezave iz svoje globalne baze podatkov. .
Google je zavrnil spoštovati odredbo, saj je trdil, da bi upoštevanje istega oviralo prost pretok informacij po svetu. Zaradi tega je CNIL leta 2016 Googlu naložil globo v višini 100.000 EUR (okoli 77 lakh INR).
Google je na Sodišču Evropske unije izpodbijal odredbo CNIL in trdil, da bi izvajanje zakona o zasebnosti na spletu zunaj EU oviralo dostop do informacij v državah po svetu, zlasti v tistih, ki jim vladajo avtoritarne vlade.
Sodišče je s prelomno sodbo zdaj omejilo uporabo zakona o zasebnosti zunaj EU. Opozorilo je tudi, da EU ne more uveljaviti „pravice biti pozabljen“ državam, ki te pravice ne priznavajo.
Delite S Prijatelji:
