Kitajsko-pakistanski gospodarski koridor: Pakistanska pot velikih upanja

Mnogi verjamejo, da lahko kitajsko-pakistanski gospodarski koridor spremeni usodo Pakistana – rožnato prihodnost, ki sta jo njegova vojska in vlada obtožili Indijo, da jo poskuša uničiti. O čem govorijo gospodarske sanje?

Premier Nawaz Sharif in predsednik Xi Jinping sta 20. aprila 2015 začela projekt CPEC prek video povezave iz Islamabada. (Vir: Oddelek za informacije za tisk, vlada Pakistana)

Prejšnji teden je poveljnik pakistanske vojske general Raheel Sharif dejal, da je Indija odkrito izpodbijala projekt Kitajsko-pakistanskega gospodarskega koridorja (CPEC) in da je bil R&AW očitno vpleten v destabilizacijo Pakistana. Dan pozneje je pakistanski obrambni sekretar (odpoklican) Alam Khattak povedal stalnemu odboru senata, da je R&AW ustanovil posebno celico za tarčo CPEC. Projekt, katerega ključni del bo potekal skozi Gilgit-Baltistan v pakistansko okupiranem Kašmirju, mnogi v Pakistanu menijo, da bi lahko spremenil usodo države – prinesel rast, delovna mesta in blaginjo brez primere.

Torej, kaj pravzaprav je projekt CPEC?

Nanaša se na sklop velikih infrastrukturnih del, ki trenutno potekajo v Pakistanu, namenjenih povezovanju Kašgarja v kitajski provinci Xinjiang z globokomorskim pristaniščem Gwadar blizu pakistanske meje z Iranom. S koridorjem je povezanih več drugih cestnih, železniških in energetskih projektov, projekt pa si prizadeva razširiti in nadgraditi infrastrukturo po vsej dolžini in širini Pakistana ter razširiti in poglobiti gospodarske vezi s svojim prijateljem za vse vremenske razmere, Kitajsko. Kitajska podjetja bodo v projekt v šestih letih vložila nekaj manj kot 46 milijard dolarjev - vključno s 33,8 milijarde dolarjev v energetske projekte in 11,8 milijarde dolarjev v infrastrukturo, je novembra 2014 poročal Reuters in navaja sporazum, ki sta ga državi podpisali med obiskom pakistanskega premierja. Minister Nawaz Sharif na Kitajsko v začetku tega meseca.

Kako bo Pakistan pridobil?

CPEC bi teoretično lahko spremenil igre v Pakistanu. V času, ko je terorizem močno prizadel pakistanske možnosti za tuje naložbe, je 46 milijard dolarjev, ki jih je obljubila Kitajska, trikrat večja od skupnih neposrednih tujih naložb, ki jih je prejela v zadnjem desetletju. Ocenjuje se, da bo projekt do leta 2030 neposredno ustvaril približno 700.000 delovnih mest in znatno pospešil rast BDP. Vlagatelje bodo podprle pekinške in kitajske banke, Pakistan pa pri tem ne bo več pobral dolga. Glavnina naložb bo v energetiki. Projekti za premog, veter, sončno in vodno energijo v vrednosti 15,5 milijarde dolarjev bodo prišli na splet do leta 2017 in dodali 10.400 megavatov v nacionalno omrežje, poročata Dawn in Reuters, ki citira uradnike. Pakistan pričakuje, da bo do leta 2021 dodal 16.000 MW in zmanjšal pomanjkanje električne energije za 4.000-7.000 MW. Pomanjkanje moči je bilo v Pakistanu velika težava, tudi na volitvah, in je sprožilo nasilne proteste.

Posel CPEC vključuje tudi 5,9 milijarde dolarjev za cestne projekte in 3,7 milijarde dolarjev za železniške projekte, ki naj bi bili razviti do leta 2017. Zgrajen bo tudi kabel z optičnimi vlakni v vrednosti 44 milijonov dolarjev med Kitajsko in Pakistanom. Pakistanski časopisi poročajo o velikem navdušenju nad projektom, vključno z domačimi naložbami, ki so usklajene s cilji CPEC.

Poleg potenciala za rast, moč in delovna mesta Pakistan pričakuje tudi, da ga bo CPEC povezal v še tesnejši objem s tesno prijateljico Kitajsko, kar mu bo dalo večji strateški vzvod tako z Indijo kot z ZDA v regiji Indijskega oceana.

In kaj je s tem za Kitajsko?

Mnogi menijo, da je veliko več kot je za Pakistan. CPEC je del večje kitajske regionalne transnacionalne pobude „One Belt One Road“ (OBOR), katere dve veji sta kopenska Nova svilna cesta in Pomorska svilna cesta 21. stoletja, s katerimi želi Peking ustvariti gospodarski pas svilene ceste. se razprostira na velikem delu Azije in vzhodne Evrope ter ga prepreda splet transportnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov.

Gwadar leži blizu Hormuške ožine, ključne poti za prevoz nafte. Lahko bi odprl energetski in trgovinski koridor od Zaliva prek Pakistana do zahodne Kitajske, ki bi ga lahko uporabljala tudi kitajska mornarica. CPEC bo Kitajski omogočil kopenski dostop do Indijskega oceana, s čimer bo zmanjšal skoraj 13.000 km dolgo morsko potovanje od Tianjina do Perzijskega zaliva skozi Malačko ožino in okoli Indije do le 2000 km dolge poti od Kašgarja do Gwadarja.

Razvoj Kašgarja kot trgovske postaje bo zmanjšal izolacijo nemirne province Xinjiang, poglobil njeno sodelovanje s preostalo Kitajsko ter povečal njen potencial za turizem in naložbe. Srednjeazijske republike želijo priključiti svoja infrastrukturna omrežja na CPEC – to jim bo omogočilo dostop do Indijskega oceana, hkrati pa bo prispevalo k pobudi OBOR.

Ogromen obseg CPEC kitajskim podjetjem zagotavlja naložbene priložnosti za več let. V skladu s pogoji sporazuma bodo lahko izvajali projekte kot dobičkonosne subjekte, poroča Reuters. Kitajska razvojna banka in Industrial and Commercial Bank of China Ltd, ena izmed kitajskih državnih komercialnih bank 'velike četverice', bosta posodili sredstva podjetjem, ki bodo v projekte vlagali kot komercialni podvig. Večja kitajska podjetja, ki vlagajo v pakistanski energetski sektor, bodo vključevala kitajsko podjetje Three Gorges Corp., ki je zgradilo največjo hidroenergetsko shemo na svetu, in China Power International Development Ltd.

Ali obstajajo kakšne težave?

V nekaterih krogih obstaja skepticizem glede obsega resničnih dobičkov, ki bi jih Pakistan dosegel. Glasovi v Baludžistanu - kjer je Gwadar - so zahtevali, da kitajski vlagatelji natančno navedejo, kako bi imeli koristi. Tako Beludžistan kot Khyber Pakhtunkhwa sta se pritožila, da so energetski projekti, ki bi morali biti njihovi, šli v Pendžab. Zahodni krak CPEC, pomemben za razvoj Beludžistana in KP, ostaja negotov. Vendar pa je sodelovanje med provincami – tradicionalno ni ena od močnih točk Pakistana – ključno za uspeh CPEC.

Nepredvidljive varnostne razmere ostajajo velika skrb, zlasti v KP in Beludžistanu. Velik teroristični napad na projekt CPEC bo nazadovanje, Pakistan pa je na koridorju napotil 15.000 posebnih varnostnih sil za kitajske državljane in podjetja. Nekaj ​​skrbi je tudi glede ujgurskih militantov v Xinjiangu.

Kako se je odzvala Indija?

Ministrica za zunanje zadeve Sushma Swaraj je dejala parlamentu decembra 2014, da se vlada zaveda, da je Kitajska vključena v gradnjo infrastrukturnih projektov ali pomoč pri infrastrukturnih projektih ... vključno z ... hidroelektričnimi in jedrskimi projekti, avtocestami, avtocestami, območji za predelavo izvoza in gospodarskimi koridorji v Pakistanu. Vlada je videla poročila v zvezi s Kitajsko in Pakistanom, ki sta vpleteni v dejavnosti izgradnje infrastrukture v pakistansko okupiranem Kašmirju, vključno z gradnjo kitajsko-pakistanskega gospodarskega koridorja. Vlada je Kitajski posredovala zaskrbljenost glede njihovih dejavnosti ... in jih pozvala, naj prenehajo s takšnimi dejavnostmi.

Aprila 2015 pa je TCA Raghavan, visoki komisar za Pakistan, po poročanju PTI dejal, da Indija ni zaskrbljena zaradi izgradnje pakistansko-kitajskega gospodarskega koridorja, saj bi gospodarsko močan Pakistan prinesel stabilnost v regiji.

Delite S Prijatelji: