Nadomestilo Za Znamenje Zodiaka
Znanalnosti Snovi C.

Ugotovite Združljivost Z Znakom Zodiaka

25 let po misiji Gates, 3 zgodbe in ena skrivnost

Če ne indijsko-pakistanska jedrska kriza, za kaj je bila potem misija Gates?

Robert M Gates, indijsko-pakistanska jedrska kriza, ameriška NSA Robert M Gates, indijsko-pakistanska jedrska napetost, indijsko-pakistanska kašmirska kriza, indijsko-pakistansko jedrsko orožje, razloženo indijsko ekspresnoNekdanji minister za obrambo ZDA dr. Robert M. Gates. (Vir: Reutersova fotografija)

Na današnji dan pred 25 leti - 21. maja 1990 - je Robert M Gates, takratni namestnik NSA predsednika Georgea H. W. Busha, odletel iz New Delhija po dvodnevnem potovanju, ki je sledilo podobnemu letečemu obisku v Pakistanu.







V Pakistanu se je Gates srečal s predsednikom Ghulamom Ishaqom Khanom in poveljnikom vojske generalom Mirzo Aslam Begom. V Indiji se je srečal z vsemi najvišjimi uradniki vlade V P Singha, ki je bila takrat na funkciji približno šest mesecev. V Pakistanu se Gates ni mogel srečati s premierko Benazir Bhutto.

Sredi marca 1990 je Bhutto med obiskom PoK sporočil, da je Pakistan pripravljen na tisočletno vojno s hindujsko Indijo, da bi osvobodil Kašmir. To je bil napet čas v indijsko-pakistanskih odnosih. Kašmir je gorel, hčerko novega notranjega ministra, muftija Mohammada Sayeeda, Rubaijo, so ugrabili in izpustili le nekaj mesecev prej. Vlada Nacionalne fronte premierja V P Singha je bila majava, saj je bila za preživetje odvisna od zunanje podpore levice in BJP.



Premier je Bhuttou v Lok Sabhi 10. aprila odgovoril: Opozarjam jih, [da] tisti, ki govorijo o tisoč letih vojne, preučijo, ali bodo zdržali [za] tisoč ur vojne. Kmalu zatem je med govorom vojakom v Sriganganagarju dejal, da je Indija v procesu sprožitve vojaških ukrepov proti Pakistanu.

Indija je do takrat napotila paravojaške sile in rezervne vojaške enote v Kašmir. Indijskega visokega komisarja za Pakistan JN Dixita so poklicali v zunanje ministrstvo v Pakistanu za razlago.



Do tukaj so dejstva neizpodbitna. Kar se je zgodilo potem - kar je pripeljalo do Gatesovega obiska na podcelini - je megleno. Obstajajo tri širše pripovedi - ameriška, pakistanska in indijska različica.

—-



Ameriško različico je objavil raziskovalni novinar Seymour Hersh v prispevku iz marca 1993 v The New Yorkerju. Dejal je, da so se napetosti med Indijo in Pakistanom tako stopnjevale, da so razmišljali o jedrskih napadih. Indija je svoje udarne vojaške formacije premaknila na mejo Rajasthana, Pakistanci pa so začeli protimobilizacijo. Pentagon, je zapisal Hersh, je imel dokaze, da se Islamabad pripravlja na razporeditev jedrskega orožja - to je bil pomemben čas, ko je ameriški predsednik še vedno potrdil v skladu s Presslerjevim amandmajem, da Pakistan nima jedrske eksplozivne naprave.

Zaradi jedrskega kota je bila misija Gates kritična. Zagotovil je obljubo Pakistana, da bo zaprl taborišča za usposabljanje terorizma, in vsaki državi posredoval satelitske posnetke, ki prikazujejo položaje vojakov na drugi strani. V dveh tednih po Gatesovem obisku je bilo krize konec.



Gates, ki je zdaj star 72 let in je bil skoraj štiri leta upokojen kot obrambni minister predsednika Baracka Obame, je takrat dejal: Zdelo se je, da sta Pakistan in Indija ujeta v krog, iz katerega se nista mogla prebiti. Prepričan sem bil, da če se začne vojna, bo jedrska.

Pakistanska različica dogodkov je nekoliko drugačna.



Po tej pripovedi je Islamabad postal sumljiv, potem ko se nekaj indijskih oklepnih enot ni vrnilo z vaje v Radžastanu, kar je privedlo do cikla razporejanja in protinamestitve sil na obeh straneh. Zdelo se je, da pakistanske obveščevalne službe verjamejo, da Indija in Izrael – državi, ki takrat še nista imeli popolnih diplomatskih odnosov – načrtujeta zračni napad na raziskovalni laboratorij Kahuta dr A Q Khana.

Da bi preprečil napad, je dejal general Beg, je Bhutto ukazal vojski in letalstvu, naj se pripravita. Eskadrilja F16 je bila prestavljena v Mauripur [bazo v Karačiju] in izvlekli smo naše naprave in vse, da oborožimo letalo, [ki je izvajalo] premik iz Kahute, premike iz drugih krajev, ki so jih zaznali ameriški sateliti.



ZDA so se odzvale tako, da so po pakistanski pripovedi poslale Gatesa, s katerim je Pakistan opozoril Indijo in poudaril njeno odločenost za jedrski napad. Misija je povzročila trend, da predsedniki ZDA med vsako podcelinsko krizo pošiljajo odposlanca.

Indijska različica, ki jo je izrazil K. Subrahmanyam v poročilu odbora za pregled Kargil iz leta 1999, je popolnoma drugačna.

V skladu s to pripovedjo je takratni indijski zunanji minister SK Singh, čeprav je bilo večinsko stališče med uradniki, da obstaja implicirana pakistanska jedrska grožnja, ovrgel idejo o grozeči vojni kot pravljico in nasprotovanje opisal kot slonje ne -kriza.

Desetletje pozneje, po objavi knjige The Nuclear Express: Politična zgodovina bombe in njenega širjenja Thomasa Reeda in Dannyja Stillmana, je Subrahmanyam trdil, da misija Gates ni niti ublažila trenutne krize niti pomagala preprečiti nedefinirano prihodnjo krizo. Po navedbah indijskih uradnikov, ki so bili blizu takratnemu razvoju, Gates niti ni izpostavil jedrskega vprašanja. Neresnične so tudi izjave o domnevnih indijskih vojaških pripravah, ki so sprožile krizo – takratni veleposlanik ZDA v Indiji William Clark mlajši je jasno povedal, da je indijska vojska dovolila ameriškemu obrambnemu atašeju, da obširno obišče obmejna območja, s čimer je jasno povedal da za bližajočo se operacijo niso bile napotene nobene sile.

-

Če ne indijsko-pakistanska jedrska kriza, za kaj je bila potem misija Gates? Po navedbah Reeda in Stillmana je Kitajska v Lop Noru 26. maja 1990, teden dni po tem, ko je Gates obiskal Pakistan, izvedla preizkus jedrskega orožja za Pakistan. Prav priprave na ta test so domnevno pripeljale do Gatesovega potovanja v Pakistan. Obisk Indije in zgodba o indo-paški krizi sta bila po besedah ​​Subrahmanyama namenjena prikrivanju jedrskega testa, ki ga je izvedla Kitajska v imenu Pakistana.

Oktobra 1990 je predsednik Bush Pakistanu zavrnil certificiranje v skladu s Presslerjevim amandmajem in ukinil vso pomoč ZDA Islamabadu. Tako Indija kot Pakistan sta bila leta 1998 odprto jedrska. Ostalo je, kot pravijo, zgodovina.

Delite S Prijatelji: