Zgodba o Faizovem Hum Dekhenge - od Pakistana do Indije, več kot 40 let

Hum Dekhenge je bila močna in priljubljena pesem, vendar je prevzela status ikone in postala univerzalna himna protesta in upanja, potem ko jo je leta 1986 upodobil Iqbal Bano, živi posnetki te izvedbe pa so bili pretihotapljeni iz Pakistana.

Faiz Ahmad Faiz z Javedom Akhtarjem. (hitri arhiv)

Prejšnji teden je profesor na IIT-Kanpurju trdil, da študenti, ki protestirajo v kampusu proti policijski akciji v Delhiju, Jamia Millia Islamia, širijo sovraštvo do Indije. Pritožbo je sprožilo, da so študentje uporabili nekaj vrstic iz pesmi Hum Dekhenge pokojnega pakistanskega pesnika Faiza Ahmada Faiza.

Pesnik in njegova pesem

Faizova pesem, Wa-yabqa-wajh-o-rabbik , koranski verz iz sure Rahman, ki dobesedno pomeni 'obraz vašega Gospoda', je popularno znan po svojem refrenu Hum Dekhenge. V južni Aziji mitologijo o pesmi in eno posebno izvedbo pakistanskega pevca gazal Iqbala Banoa (avdioposnetek je na voljo na YouTubu) polepša vsak nov protest, ki spominja na revolucionarni verz.

Faiz je bil komunist, ki je uporabljal tradicionalne verske podobe za napad na politične strukture v svojem prizadevanju za revolucijo. V Hum Dekhenge se opis Qayamata, dneva obračuna, močno preoblikuje v komunistični dan revolucije.

Preberite | Narejeno za odstranitev uvodnika o epizodi Faiz, pravi študentsko telo IIT-Kanpur

Versko simboliko v pesmi, ki je bila napisana leta 1979, je treba brati v kontekstu Pakistana pod vojaškim diktatorjem generalom Zia-ul-Haqom. Zia je z državnim udarom leta 1977 odstavil premierja Zulfikarja Alija Bhutta in se septembra 1978 razglasil za predsednika Pakistana. Zijina diktatura je kmalu prevzela močan verski obrat in konservativni islam je uporabil kot avtoritarno in represivno orodje, da bi okrepil svoj nadzor nad država. V Hum Dekhenge je Faiz poklical Zio - častilca moči in ne vernika v Alaha - in združil podobe vere z revolucijo.

Hum Dechenge je bil cenzuriran, pri čemer je bil en verz trajno izrezan, celo iz Faizovih celotnih del, Nuskha-e-Ha-e-Wafa. Lanska izvedba pesmi v studiu Coca-Cola je izpustila tisto, kar je verjetno najbolj revolucionaren del pesmi:

Jab arz-e-Khuda ke Ka'abe se, sab buutt uthwaae jaayenge / Hum ahl-e-safa mardood-e-haram, masnad pe bithaaye jaayenge / Sab taaj uchhale jaayenge, sab takht geaaye jaayen , v grobem prevedeno kot Iz božjega bivališča, ko bodo odstranjene ikone laži / Ko bomo mi, verniki, ki smo bili zaprti od svetih krajev, sedeli na visokem podstavku / Ko bodo metali krone, ko bodo prestoli biti spuščen.

Iqbal Bano. (hitri arhiv)

Pevec in kontekst

Hum Dechenge je bila močna in priljubljena pesem, vendar je prevzela status ikone in postala univerzalna himna protesta in upanja, potem ko jo je leta 1986 upodobil Iqbal Bano, živi posnetki te izvedbe pa so bili pretihotapljeni iz Pakistana. Ta predstava je neločljivo povezala njen glas in izvedbo s pesmijo - pravzaprav je bil Iqbal Bano tisti, ki je Faizov revolucionarni nazm naredil nesmrtnega.

Najbolj verodostojen opis te predstave - na umetniškem svetu Alhamra v Lahoreju 13. februarja 1986 - prihaja od Faizovega vnuka Alija Madeeha Hashmija.

Preberite tudi | 'Kisi ke baap ka Hindustan thodi hai': Linija Rahata Indorija izpred treh desetletij je zbrani

Faiz je umrl novembra 1984, priložnost pa je bila 'Faiz Mela', ki jo je na njegov rojstni dan organizirala fundacija Faiz. Čez dan bi potekala mela na prostem, zvečer pa bi bil koncert.

Koncert iz leta 1986 je imel Iqbal Bano. Hashmi pripoveduje, da je bila dvorana - s kapaciteto 400 ali 600 - polna, še preden je prišla na oder. (Iz Hashmijevega poročila se zdi, da je priljubljena zgodba o 50.000 gledalcih neresnična.) Po zasedenosti vseh sedežev je nastal nemir, zato so se vrata odprla in ljudje so pritekli noter, tako da so dvorano popolnoma napolnili.

Iqbal Bano je zapel več Faizovih pesmi, Hum Dekhenge pa je prejel najglasnejše vzklike. Koncert je končala, a ji občinstvo ni hotelo pustiti oditi in je prosilo za bis Hum Dekhenge. Ugodila se je in tehnik v Alhamri je na skrivaj posnel bis – to je posnetek, ki je ohranjen še danes.

Ploskanje in vzkliki so bili tako gromki, pravi Hashmi, da se je včasih zdelo, da bo odletela streha dvorane Alhamra. Iqbal Bano se je morala večkrat ustaviti, da je dovolila, da so vzkliki in slogani Inquilaba Zindabada utihnili, preden je lahko nadaljevala s petjem. Aplavz je bil najbolj divji za verz Sab taaj uchhale jaayenge, sab takht giraaye jaayenge .

Po koncu koncerta

Pesnik Gauhar Raza je pisal o pakistanskem prijatelju, ki se je udeležil koncerta. Razin prijatelj je pozno zvečer prejel klic od nekoga, ki ga je dobro poznal v pakistanskih oboroženih silah. Klicatelj je Razinemu prijatelju svetoval, naj naslednja dva ali tri dni ne ostane doma. Upošteval je nasvet in v naslednjih dneh je bilo veliko tistih, ki so bili prisotni v avditoriju v Lahoreju, zaslišani, nekateri pa so bili pridržani. Njegov dom je sredi noči obiskala vojaška policija.

Veliko kopij izročitve Iqbala Bana je bilo zaseženih in uničenih. Hašmijevemu stricu je uspelo dobiti en izvod, ki ga je izročil prijateljem, ki so ga pretihotapili v Dubaj, kjer so ga kopirali in široko distribuirali.

Preden je leta 1967 vodil množično petje We will overcome v Atlanti, je ameriški ljudski pevec in družbeni aktivist Pete Seeger dejal: Pesmi so zahrbtne stvari, prijatelji. Lahko zdrsnejo čez meje. Razširite se v zaporih. Prodreti v trde lupine. Prava pesem ob pravem času lahko spremeni zgodovino.

Iqbal Bano je leta 1986 zapel Faizov Hum Dekhenge. Dve leti pozneje, avgusta 1988, Zia ni več, njegova 11-letna vladavina se je končala z letalsko nesrečo.

Delite S Prijatelji: