Pojasnjeno: Zakaj sta Armenija in Azerbajdžan spet v sporu zaradi Gorskega Karabaha

Pretekli konec tedna so se napetosti na meji med državama stopnjevale in povzročile smrt najmanj štirih azerbajdžanskih vojakov. Po umorih sta se Armenija in Azerbajdžan zapletla v verbalni spor, ki sta drugega obtožila, da je sprožila zadnji konflikt.

V tem posnetku, vzetem po posnetku televizije Associated Press, ki je bil na voljo v ponedeljek, 4. aprila 2016, armenski vojaki v nedeljo, 3. aprila 2016, v vasi Mardakert v separatistični regiji Gorskega Karabaha mimo izstrelitve raket Grad. . (AP)

Približno štiri desetletja so ozemeljski spori in etnični konflikti med Armenijo in Azerbajdžanom v Srednji Aziji vplivali na regijo Gorski Karabah na južnem Kavkazu. Pretekli konec tedna so se napetosti na meji med državama stopnjevale in povzročile smrt najmanj štirih azerbajdžanskih vojakov. Po umorih sta se Armenija in Azerbajdžan zapletla v verbalni spor, ki sta drugega obtožila, da je sprožila zadnji konflikt.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je 6. julija dejal, da so mirovna pogajanja z Armenijo zastala zaradi nenehnega konflikta med obema narodoma v regiji Gorski Karabah.

Za kaj gre pri tem konfliktu?

Konflikt v regiji Gorski Karabah se je začel po razpadu Sovjetske zveze v poznih osemdesetih letih in je trajal približno do leta 1994, pri čemer sta tako Armenija kot Azerbajdžan zahtevala to strateško ozemlje. Takrat je v enklavi Gorski Karabah potekal referendum, ki ga je bojkotiral Azerbajdžan, kjer so ljudje izbrali neodvisnost namesto pridružitve kateri koli od obeh držav.

Konflikt med etničnimi Armenci in etničnimi Azerbajdžanci v Gorskem Karabahu je dosegel posebno nizko raven, saj sta Armenija in Azerbajdžan drug drugega obtožila, da sta sprožila etnično čiščenje. Razmere so se poslabšale, ko se je upravna enota avtonomne oblasti Gorski Karabah odločila glasovati za pridružitev Armeniji glede na veliko armensko prebivalstvo. Do leta 1992 se je nasilje povečalo in na tisoče civilistov je bilo razseljenih, kar je prisililo mednarodne organe, da to opazijo.

Maja 1994 je Rusija posredovala pri premirju med Armenijo in Azerbajdžanom, vendar se je konflikt nadaljeval že tri desetletja, s primeri kršitev premirja in nasilja na obeh straneh.

Kakšne so bile razmere po prekinitvi ognja?

Strokovnjaki pravijo, da je meja med Armenijo in Azerbajdžanom napeta od leta 2018, zlasti potem, ko je Azerbajdžan na območje, blizu meje z Gruzijo, preselil svoje vojake. V prelomu od nasilja, ki mu je sporna regija priča že več kot 30 let, je bilo to območje zadnji dve leti razmeroma mirno.

Aprila 2016 je bila regija še posebej napeta zaradi nasilnih spopadov med državama v tako imenovani štiridnevni vojni. Od takrat, čeprav so se v regiji pojavljali občasni primeri izbruhov, se stanje ni približalo stanju leta 2016.

Ekspresno razloženoje zdaj vklopljenoTelegram. Kliknite tukaj, da se pridružiš našemu kanalu (@ieexplained) in bodite na tekočem z najnovejšimi

Kaj se je zgodilo prejšnji vikend?

Ni bilo takoj jasno, kaj se je začelo ta krog spopadov konec tedna. Azerbajdžansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so bili trije azerbajdžanski vojaki ubiti v nedeljo in eden v ponedeljek v artilerijskem ognju blizu regije Tavush na severovzhodu Armenije. Pet drugih vojakov je bilo ranjenih. Poročila kažejo, da sta bila med tem incidentom ranjena tudi dva armenska vojaka.

Po poročanju BBC-ja je Azerbajdžan dejal, da je uničil armensko utrdbo in topništvo ter povzročil žrtve na stotine armenskih vojakov, kar je Armenija zanikala. Azerbajdžanski predsednik je v ponedeljek podvojil trditev svoje vlade, da je Armenija začela spopade, in dejal: Armensko politično in vojaško vodstvo bo nosilo celotno odgovornost za provokacijo.

Armenija je po drugi strani dejala, da je konflikt sprožil Azerbajdžan, armenski premier Nikol Pašinjan pa je na seji vlade v ponedeljek napovedal, da azerbajdžanske provokacije ne bodo ostale brez odgovora.

Obrambni minister je dodal, da armenske sile ne obstreljejo civilnih ciljev v Azerbajdžanu in ciljajo le na inženirsko infrastrukturo in tehnične objekte azerbajdžanskih oboroženih sil.

Kaj je naslednje za Gorski Karabah?

Opazovalci menijo, da je popolna vojna med Armenijo in Azerbajdžanom malo verjetna zaradi številnih dejavnikov. V tej sporni regiji je na stotine civilnih naselij, katerih prebivalci bi bili neposredno prizadeti in potencialno razseljeni, če bi med državama izbruhnila kakšna obsežna vojna.

Čeprav je Turčija po razvoju dogodkov prejšnji konec tedna izdala izjavo, da bo podprla Azerbajdžan v njegovem boju za zaščito njegove ozemeljske celovitosti, opazovalci menijo, da bi kakršna koli vojaška eskalacija regionalne sile, kot sta Turčija in Rusija, globlje potegnila v konflikt, kar ne bi bilo raje Ankara ali Moskva.

Postavlja se tudi vprašanje omrežja naftovodov in plinovodov ter strateških cest, do katerih bi lahko bil dostop za celotno regijo blokiran ali prekinjen, če bi prišlo do obsežnih spopadov. Tako za Armenijo kot za Azerbajdžan bi to ustvarilo takojšnje izzive, zaradi česar bi opazovalci verjeli, da vojna ne bi bila v interesu obeh držav.

Delite S Prijatelji: