Pojasnjeno: Zakaj Iranci protestirajo na ulicah?

Od petkovega dviga cen goriva so protesti dosegli do 100 mest v Iranu, število protestnikov pa naj bi preseglo 87.000.

Protestniki, potem ko so oblasti zvišale cene bencina, v Teheranu, Iran, sobota, 16. novembra 2019, blokirajo cesto. (AP Photo)

Konec tedna so Iran pretresli protesti po strmem dvigu cen goriva sprožila jezo javnosti . Po poročanju iranskih oblasti se je uradno število smrtnih žrtev v nasilju v nedeljo povzpelo na najmanj tri. Nekatera poročila navajajo, da je davek veliko višji, do 36.

Iranski vrhovni vodja ajatolah Ali Hamnej je tiste, ki sodelujejo v nasilju, označil za razbojnike in namignil na morebitno zatiranje. Država je svojim 8 milijonom ljudi zaprla dostop do interneta.

Iranska vlada je v petek napovedala zvišanje cene bencina z 10.000 rialov na liter (17 INR/liter) na 15.000 rialov na liter (25,5 INR/liter) za prvih 60 litrov in na 30.000 rialov na liter (INR 51/l). liter) za vsako dodatno gorivo, kupljeno po tem vsak mesec, poroča AFP.

Povišanje cen goriva za 50 % je bilo močno zamerljivo, saj ima Iran četrte največje zaloge surove nafte na svetu, bencin pa je kljub gospodarskim težavam od islamske revolucije leta 1979 ostal poceni.

V zadnjem času je iransko gospodarstvo močno prizadela uvedba sankcij s strani ZDA leta 2018, potem ko so slednje odstopile iz skupnega celovitega akcijskega načrta (JCPOA), bolj znanega kot iranski jedrski dogovor.

JCPOA je bil dogovor, ki so ga leta 2015 sklenili Iran in šest velikih sil – Velika Britanija, Kitajska, Francija, Nemčija, Rusija in ZDA, v skladu s katerim se je Teheran strinjal, da omeji svoj jedrski program v zameno za oprostitev ameriških in drugih gospodarskih sankcij.

Od petkove napovedi so protesti dosegli do 100 mest v državi, število protestnikov pa naj bi preseglo 87.000.

Bencinska črpalka, ki je bila požgana med protesti, ki so sledili odločitvi oblasti, da zvišajo cene bencina, v Teheranu, Iran, nedelja, 17. novembra 2019. (AP Photo)

Napadli so bencinske črpalke in banke, protestniki pa so zapustili avtomobile ob glavnih avtocestah. Po poročanju pol uradne tiskovne agencije Fars je bilo okoli 1000 aretiranih.

Vrhovni vodja Hamnej je za proteste krivil sile, povezane z družino nekdanjega iranskega monarha Mohameda Reze Pahlavija in militantno skupino Mudžahedin-e-Khalq.

Požgani javni avtobusi, ki so ostali na ulicah po protestih, ki so sledili odločitvi oblasti, da zvišajo cene bencina, v Teheranu, Iran, nedelja, 17. novembra 2019. (AP Photo)

Pahlavija, zdaj mrtvega, so leta 1979 izgnali iz Irana, potem ko je islamska revolucija strmoglavila njegovo vlado. Obtožena je bila tudi Trumpova administracija, ki je nemire označila za mirne proteste proti (iranskemu) režimu.

Odločitev o povišanju goriva je veliko politično tveganje, ki ga je sprejel iranski predsednik Hassan Rouhani, ki ga čaka ponovna izvolitev februarja prihodnje leto.

Preberite tudi | Pojasnilo: Kako je mladičku Narwhalu zrasel rep na glavi

Delite S Prijatelji: